Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Gwokke ki Ngec ma Pe Tye Kakare

Gwokke ki Ngec ma Pe Tye Kakare

 I kare-ni makato kare mo keken, yot adada me nongo ngec manyen, man kwako wa ngec ma twero konyi me gwokke ki i awano ki me gwoko yotkomi. Ento ka itye ka yenyo ngec manyen, omyero igwokke adada ki ngec mogo ma pe tye kakare, calo:

  •   Lok angeya ma pe tye kakare

  •   Ripot ma pe tye atir

  •   Nguru-nguru ma tere pe

 Me labolle, i kare me two korona secretary-general me United Nations ociko dano i kom ngec mogo ma pe tye kakare ma tye ka nya i kin piny. En owaco ni: “Ngec mogo maraco madok i kom yotkom ki dong yadi mogo ma pe tiyo tye ka nya adada. Odi me poko lok angeya opong ki lok goba. Dano gitye ka nyayo nguru-nguru ma tere pe i kabedo me nywako lok i Intanet. Adegadega ki apokapoka onya i kin dano ki gurup mapatpat.”

 Ngene kene ni ngec ma pe tye ka kare ocakke wa con. Kadi bed kumeno, Baibul otito con ni i karewa-ni, ‘jo maraco ki jo ma lugoba gibimedde ameda ki bedo marac makato kare, kun gibwolo dano, gin bene gibibwologi.’ (2 Temceo 3:1, 13) Dok i kare-ni, tic ki Intanet oweko odoko yot adada botwa me nongo ki nywako ngec ma pe tye kakare labongo ngeyone. Macalo adwogine, email ki mecej ma wanongo ki i kabedo me nywako lok i Intanet twero pong ki ngec ma pe tye atir nyo ma orubbe ki goba.

 Itwero gwokke nining ki i kom ngec ma pe tye kakare ki dong nguru-nguru ma tere pe? Nen kong cik mogo me Baibul ma twero konyi.

  •   Pe iye jami ducu ma ineno nyo iwinyo

     Gin ma Baibul waco: “Dano ma laming ye jami ducu ayeya, ento ngat maryek kong ngiyo ka kwene ma en ecito iye.”—Carolok 14:15.

     Ka pe wagwokke, kitwero bwolowa oyotoyot adada. Me labolle, cal mogo ma tye ki coc nyo vidio mogo macego cego ma kimaro ketogi tutwalle i kabedo me nywako lok i Intanet. Cal magi pol kare kiyubogi me yomo cwiny dano. Ento yot adada me timo alokaloka i cal ki vidio macego cego magi wek dano guniang iye i yo mapat. Jo mukene bene gitwero yubo vidio ma nyuto ngat moni ma tye ka timo nyo waco gin mo ma en pe owaco nyo otimo ada.

     “Pol pa ngec ma pe tye kakare ma kinongogi i kabedo me nywako lok i Intanet nyuto cal ki vidio ma kitimo alokaloka iye wek dano guniang iye i yo mapat.”—Axios Media.

     Pennye kekeni ni: ‘Tika lok man tye ada?’

  •   Kwed lok ma tye iye ki ka ma oa ki iye

     Gin ma Baibul waco: ‘Wubed ki wang mabit me neno jami ducu.’—1 Jo Tecalonika 5:21.

     Ma peya iye nyo ikwango lok moni, kadi wa lok ma dong ngene i kin piny nyo tye i lok angeya, kong imok ka lokke tye ada. Itwero timo meno nining?

     Kwed ka oa ki ka ma genne. Odi me poko lok angeya ki dul mogo gitwero loko lok angeya mogo kit ma gimito kwede pi miti me cente nyo pi ka cungogi ma lubbe ki lok me wibye. Por gin ma ineno i ka poko lok angeya moni ki ma tye i ka poko lok angeya mukene. I kine mogo, lurem gitwero kwango lok ma pe tye kakare labongo ngeyone kun gitiyo ki mecej nyo kabedo me nywako lok i Intanet. Pi meno, pe igen lok ma kit meno ka pe imoko ka ma oa ki iye.

     Mok ka lokke tye ada dok pe obedo lok macon. Nen nino dwe ki gin ma moko ni lok meno tye ada. Gwokke adada ka kitye ka tito lok mogo matego i yo ma niang iye yot nyo ka kiyubo lok meno me tugo cwiny dano wek gutim gin mo.

     “Kwedo ka ngec ma inongo tye ada pire odoko tek adada calo lwoko cing.”—Sridhar Dharmapuri, a Senior Food Safety and Nutrition Officer for the U.N.

     Pennye kekeni ni: ‘Tika lok angeya man nyuto tam pa dano calo iwacci en aye lok ada nyo tito but lok moni keken?’

  •   Yeny ngec ma tye ada, ento pe ngec ma imito winyone

     Gin ma Baibul waco: ‘Ngat ma geno tamme kekene nongo laming.’—Carolok 28:26.

     Pol kare wageno ngec ma cwako gin ma waye iye. Dok kampuni ma doro kabedo me Intanet gicwaliwa ngec ma jenge i kom jami ma wamaro nyo ma wabedo ka yenyone ki i Intanet i kare mukato angec. Ento jami ma wamaro winyone pol kare nongo pe obedo jami ma mitte ni wawiny.

     “Dano gitye ki kero me tam matut i kom gin moni, ento pol kare mitiwa, genwa ki dong lworo ma watye kwede weko wacwako tam moni, tekki rwatte ki gin ma wamito ye iye.”—Peter Ditto, social psychologist.

     Pennye kekeni ni: ‘Tika ageno lok man mere pien en aye gin ma amito ye iye?’

  •   Pe ikwang lok ma pe tye kakare

     Gin ma Baibul waco: “Pe irwe lok ma iwinyo awinya ata.”—Nia 23:1.

     Wi opo ni ngec ma inywako ki jo mukene twero gudo kit ma gitamo nyo gitimo kwede ki jami. Kadi bed ni ikwango lok ma pe tye kakare labongo ngeyone, adwogine twero bedo marac adada.

     “Gin ma pire tek loyo ma myero itim ma peya inywako lok mo keken ki jo mukene aye me cung kong manok, kun ipennye kekeni ni, ʻTika amoko ni man lok ada ma atwero nywako ki jo mukene?’ Ka onongo dano ducu gitimo meno, kono ngec ma pe tye kakare pe pol i Intanet.”—Peter Adams, a senior vice president of the News Literacy Project.

     Pennye kekeni ni: ‘Tika atye ka nywako lok man pien angeyo ni tye ada?’