Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

?I GAT WAN MAN WE I WOKEM SAMTING YA?

Spaeda We i No Lukluk Klia

Spaeda We i No Lukluk Klia

!SPAEDA ya i save jam mo ae blong hem i spesel! Hem i no lukluk klia, be samting ya i givhan long hem blong save se hem i mas jam longwe no klosap. ?Hem i save samting ya olsem wanem?

Tingbaot: Taem spaeda i wantem jam blong kasem wan bebet, tufala ae blong hem we oli bigwan, tufala i givhan long hem blong save se bebet ya i stap longwe no i klosap. Insaed long tufala ae ya, i gat fo level we i olsem se spaeda ya i stap werem fo glas. Taem spaeda i luk wan bebet, faswan glas long ae blong hem i luk klia nomo, be ol narafala glas oli no luk klia. Samting ya i givhan long spaeda blong wokemaot ples we bebet ya i stap long hem. Olsem nao, sipos spaeda i luk bebet ya i klia, i min se hem i stap longwe. Be sipos bebet ya i no klia nating, i min se hem i stap klosap nomo. Ale spaeda i save nao se, hem i mas jam bigwan no i mas jam smol nomo blong kasem bebet ya.

Ol man we oli stadi long spaeda ya, oli sapraes long fasin we ae blong hem i wok. Oli wantem tumas blong wokem ol kamera (we oli kolem 3-D kamera) mo ol masin, olsem robot, we oli save wok sem mak olsem ae blong spaeda ya. Wan niuspepa long Intenet (nem blong hem ScienceNOW) i tokbaot spaeda ya mo ae blong hem we i spesel. Hem i talem se: “Samting ya i soemaot se nating sipos wan anamol i smol olsem 5 milimita nomo, mo bren blong hem i smol moa long bren blong flae, be taem hem i luk wan samting, hem i kasem save long hem, mo i save wokemaot wanem blong mekem.”

?Wanem tingting blong yu? Ae blong spaeda we i givhan long hem blong save se wan samting i stap longwe no i klosap, ?hem i kamaot hem wan nomo no i gat wan man i wokem hem olsem?