Go long ol haf insaed long hem

?Wanem Ya Sol?

?Wanem Ya Sol?

Ansa we Baebol i givim

 Tok ya “sol” long Baebol, hem i kamaot long Hibru tok ya neʹphesh mo long Grik tok ya psy·kheʹ. Long Hibru, tok ya i rili minim “wan samting we i pulum win,” mo long Grik, tok ya i minim “wan laef samting.” a Taswe sol hem i wan ful laef samting, be i no wan samting insaed long man we i laef afta we man i ded. Traem luk olsem wanem Baebol i soemaot se sol blong man, hem i minim man ya fulwan:

Adam i no kasem wan sol—hem “i kam wan laef sol”

  •   Taem Jehova i wokem faswan man, Adam, Baebol i talem se “man ya i kam wan laef sol.” (Jenesis 2:7, King James Version) Adam i no kasem wan sol—hem i kam wan laef sol, o man.

  •   Baebol i talem se sol i save wok, hanggri, kakae, obei long ol loa, mo tajem wan dedbodi. (Levitikas 5:2; 7:20; 23:30; Dutronome 12:20; Rom 13:1) Ol defren aksen ya, ful bodi blong man nao i mekem, be i no jes wan haf blong bodi blong hem nomo.

?I tru we sol i no save ded?

 Nogat, sol i save ded. Plante vas blong Baebol oli tokbaot sol se i save ded. Hemia sam eksampol:

  •   “Sol we i mekem sin, bambae hem i ded.”—Esikel 18:4, 20, King James Version.

  •   Long Isrel bifo, panis blong wan bigfala sin hemia se “bambae oli mas aotem sol” ya. (Eksodas 12:15, 19; Levitikas 7:20, 21, 27; 19:8, King James Version) Bambae man ya “i mas ded.”—Eksodas 31:14, King James Version.

  •   Afta we wan man i ded, sam vas blong Baebol oli yusum tok ya “sol we i ded,” blong tokbaot dedbodi blong hem. (Levitikas 21:11, futnot; Namba 6:6, futnot) Be long plante Baebol translesen, oli yusum tok ya “dedbodi o “dedman” long ol vas ya, mo faswan lanwis Hibru i yusum tok ya neʹphesh, o “sol.”

“Sol” i save minim “laef”

 Baebol i yusum tok ya “sol” olsem wan narafala tok blong talem “laef.” Eksampol, long Job 33:22 Hibru tok ya (neʹphesh) we oli tanem i kam “sol” i sem mak long tok ya “laef.” Long sem fasin, Baebol i soemaot se sol, o laef, blong wan man i save stap long denja o i save lus.—Eksodas 4:19; Jajes 9:17; Filipae 2:30.

 Fasin blong yusum tok ya “sol” i halpem yumi blong kasemsave long ol vas we oli talem se sol i “goaot” o “i stap go.” (Jenesis 35:18; King James Version) Hemia i wan narafala stael blong toktok, blong talem se laef blong wan man i finis o i kam long en blong hem. Sam narafala translesen oli tanem tok ya long Jenesis 35:18, se “hem i pulum laswan win blong hem.”—Good News Translation; New Jerusalem Bible.

?Bilif ya se sol i no save ded, i kamaot wea?

 Ol skul we oli talem se oli Kristin mo oli bilif se sol i no save ded, oli no tekem tijing ya long Baebol, be long waes blong ol man Gris bifo. Buk ya The Encyclopædia Britannica i talem se: “Long Baebol, ol vas we oli tokbaot sol oli joen wetem tingting ya blong pulum win, mo i no mekem wan difrens bitwin sol mo bodi blong man. Tingting we ol Kristin oli gat se bodi i defren olgeta long sol, hem i kamaot long save blong ol man Grik bifo.”

 God i no laekem we ol man ol miksim ol tijing blong hem wetem waes blong ol man, olsem bilif ya se sol i no save ded. Be Baebol i givim woning se: “Yufala i mas lukaot se i no gat man i mekem yufala i fas long trap. Man olsem i save yusum waes blong wol mo ol giaman tok we i blong nating nomo. Ol samting olsem oli stanap long kastom blong ol man.”—Kolosi 2:8.

a Yu luk ol buk ya, The New Brown, Driver, and Briggs Hebrew and English Lexicon of the Old Testament, pej 659, mo Lexicon in Veteris Testamenti Libros, pej 627. Plante Baebol oli transletem tok ya neʹphesh mo psy·kheʹ long plante defren wei olsem “sol,” “laef,” “man,” “animol,” o “bodi.” Oli transletem olsem folem stori o ol toktok raonabaot.