Inda koshikalimo

Omhepo iyapuki oshike?

Omhepo iyapuki oshike?

Enyamukulo lopaMbiibeli

 Omhepo iyapuki oi li eenghono daKalunga tadi longo. (Mika 3:8; Lukas 1:35) Kalunga oha tumu omhepo yaye mokuyandja eenghono keshe pamwe opo a wanife po ehalo laye. — Epsalme 104:30; 139:7.

 MOmbiibeli, oshitya “omhepo” osha tolokwa okudja koshitya shOshiheberi ruach nosho yo shOshigreka pneuma. Luhapu, oitya oyo otai ulike keenghono daKalunga tadi longo ile komhepo iyapuki. (Genesis 1:2) Kakele kaasho, Ombiibeli oya longifa yo oitya oyo momaityo amwe vali:

 Oinima aishe ei otai yandje eityo loinima oyo ihai monika kovanhu, ashike ohai ningi oinima oyo hatu mono. Sha faafana, omhepo yaKalunga, “oya fa omhepo oyo ihai monika, ihe na olupe noi na eenghono.” — An Expository Dictionary of New Testament Words, la shangwa kuW. E. Vine.

 Ombiibeli oya longifa yo omhepo iyapuki yaKalunga i li ‘omake’ ile ‘ominwe’ daye. (Epsalme 8:3; 19:1; Lukas 11:20; yelekanifa naMateus 12:28.) Ngaashi omunhu ha longifa omake nosho yo ominwe daye a longe oilonga yaye, Kalunga naye okwa longifa omhepo yaye iyapuki opo a ninge oinima tai shikula:

Omhepo iyapuki kai fi omunhu

 Ombiibeli oya ulika kutya omhepo iyapuki kai fi omunhu eshi ya yelekanifa omhepo yaKalunga i li ngaashi ‘omake,’ ‘ominwe’ ile “omufudo.” (Exodus 15:8, 10) Ngaashi ashike omake omulongi wokomake haa longele kumwe nomadiladilo nosho yo nolutu laye, omhepo iyapuki yaKalunga nayo ohai longo ashike metwokumwe newiliko laye. (Lukas 11:13) Ombiibeli oya yelekanifa yo omhepo yaKalunga nomeva, noye i kwatakanifa noinima ngaashi eitavelo nosho yo ounongo. Omayelekanifo aeshe oo otaa ulike kutya omhepo iyapuki kai fi omunhu. — Jesaja 44:3; Oilonga 6:5; 2 Ovakorinto 6:6.

 Ombiibeli oya popya kombinga yedina laJehova Kalunga nosho yo lOmona waye, Jesus Kristus, ashike inai popya shi na sha nedina lomhepo iyapuki. (Jesaja 42:8; Lukas 1:31) Eshi Omukriste Stefanus a li ta hepekwa okwa li a mona memoniko lomeulu ovanhu vavali, ndele havanhu vatatu. Ombiibeli oya ti: “Stefanus, oo a li e yadi omhepo iyapuki, okwa tala keulu nokwa mona oshinge shaKalunga naJesus e li ofika kolulyo laKalunga.” (Oilonga 7:55) Omhepo iyapuki oyo i li eenghono daKalunga tadi longo oya li ya kwafela Stefanus a mone emoniko.

Omitotolombo di na sha nomhepo iyapuki

 Omutotolombo: Omhepo iyapuki omunhu noi li oshitukulwa shoukwatatu ngaashi sha popiwa mu 1 Johannes 5:7, 8 mOmbiibeli yo-King James version.

 Oshili: Ombiibeli yo-King James version oya longifa mu 1 Johannes 5:7, 8 oitya ngaashi “meulu, Tate, Ondjovo nosho yo omhepo iyapuki, noinima oyo itatu oi li omunhu umwe. Oinima oyo itatu otai yandje oundombwedi kombada yedu.” Kakele kaasho, ovakonakoni ova li va mona kutya oitya oyo inai shangwa komuyapostoli Johannes nokai mo mOmbiibeli. Omuprofesa Bruce M. Metzger okwa shanga a ti: “Oitya oyo kai li paushili nokai na okulongifwa mEtestamenti Lipe.” — A Textual Commentary on the Greek New Testament.

 Omutotolombo: Ombiibeli oya nhupeka omhepo iyapuki, naasho oshi li oumbangi kutya omhepo iyapuki omunhu.

 Oshili: Peemhito dimwe, Omishangwa oda nhupeka omhepo iyapuki. Pashihopaenenwa, Jesus okwa nhupeka omhepo iyapuki i li ‘omukwafi’ (paraclete), oo ta dulu okuyandja oumbangi, okuwilika, okupopya, okuholola, okushiivifila, okutumbalekifa nosho yo okuuda. (Johannes 16:7-15) Ashike osho itashi ulike kutya omhepo iyapuki oi li omunhu. Ombiibeli oya nhupeka yo ounongo, efyo nosho yo oulunde. (Omayeletumbulo 1:20; Ovaroma 5:17, 21) Pashihopaenenwa, ounongo owa popiwa u na ‘oilonga’ nosho yo ‘ovana,’ ofimbo oulunde kwa tiwa ohau pukifa, hau dipaa nohau xwaxwameke okahalu. — Mateus 11:19; Lukas 7:35; Ovaroma 7:8, 11.

 Omutotolombo: Okuninginifwa medina lomhepo iyapuki otashi ulike kutya omhepo iyapuki oi li omunhu.

 Oshili: Omafimbo amwe Ombiibeli ohai longifa “edina” tai ulike keenghonopangelo ile kondodo. (Deuteronomion 18:5, 19-22; Ester 8:10) Osho osha faafana noutumbulilo oo hau longifwa mOshikwanyama “medina lomhango,” osho inashi hala okutya omhango oi li omunhu. Omunhu oo a ninginifwa “medina” lomhepo iyapuki oha kala e shii eenghono nosho yo onghandangala oyo tai danwa komhepo iyapuki mokuwanifwa kwelalakano laKalunga. — Mateus 28:19.

 Omutotolombo: Ovayapostoli vaJesus nosho yo ovahongwa vamwe votete ova li va itavela kutya omhepo iyapuki oi li omunhu.

 Oshili: Ombiibeli ile ondjokonona kai na apa ya popya oshinima shi li ngaho. O-Encyclopædia Britannica oya ti: “Efatululo olo kutya omhepo iyapuki oi li omunhu . . . otali hangwa mo-Council of Constantinople yomo 381.” Embo olo ola li ko konima yomido di dule 250 eshi ovayapostoli vaxuuninwa va fya.