Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ongahelipi vamwe tava dulu oku ku kwafela ngeenge wa filwa?

Ongahelipi vamwe tava dulu oku ku kwafela ngeenge wa filwa?

VAHAPU vomufye ohatu lombwele ookaume ketu ile ovapambele vetu ovo opo va filwa, hatu ti: “Ngeenge ope na sha shonhumba osho wa hala ndi ku ningile, lombwele nge ashike.” Ohatu ti ngaho, molwaashi otwa

hala shili okuninga keshe shimwe tu va kwafele. Ndele mbela omunhu oo a filwa ote ku ifana ngoo, ndele ta ti: “Onda hala u kwafele nge u ningile nge oshinima shonhumba”? Hasho naanaa. Nomolwaasho, otashi dulika twa pumbwa okukatuka eenghatu ngeenge otwa hala shili okukwafela nokuhekeleka omunhu oo a filwa.

Eyeletumbulo limwe lOmbibeli ola ti: “Eendjovo da popiwa mefimbo lado odo da fa appels yoingoldo moshiyasha shoshingoldo.” (Omayeletumbulo 15:​23; 25:⁠11) Oshi li pandunge okuyoolola kutya oshike u na okupopya nomunhu oo a filwa naasho uhe na okupopya, nonokutya oshike u na okuninga naasho uhe na okuninga. Apa otapa landula omaetepo onhumba opamishangwa oo ovanhu vamwe ovo va filwa va mona kutya ohaa kwafa.

Osho u na okuninga

Pwilikina: Jakob 1: 19 okwa ti kutya natu kale hatu “endelele okupwilikina.” Oshinima shimwe hashi kwafa neenghono osho hatu dulu okuninga opo tu dule okunyika oluhodi pamwe naavo va filwa osho okupwilikina kuvo. Pashihopaenenwa, omunhu oo a filwa otashi dulika a kale a hala okupopya kombinga yomuholike waye oo a fya, ile kombinga yoshiponga ile yomukifi oo wa etifa efyo ile kombinga yomaliudo aye. Onghee hano, mu pula kutya: “Mbela owa hala okupopya sha kombinga yaasho sha ningwa po?” Mu efa a tokole ngeenge okwa hala okupopya kombinga yasho ile hasho. Omulumenhu umwe omunyasha okwa popya shi na sha naasho sha li sha ningwa po eshi xe a fya, a ti: “Osha li sha kwafela nge lela eshi ovanhu va li tava pula nge kombinga yaasho sha li sha ningwa po, nova li tava pwilikine shili.” Ngeenge nakufilwa ta popi, pwilikina nelidiiniko nonolukeno, ndele ino kala u udite kutya owa pumbwa okuyandja omanyamukulo ile ekandulepo lomukundu. Efa omunhu a popye keshe osho a hala oku ku hokololela.

Va shilipaleka: Va shilipaleka kutya ova ninga ngaashi tava dulu okuninga po (ile popya keshe tuu osho u shii kutya oshoshili notashi tu omukumo). Ngeenge ova nyika oluhodi, ile ova handuka, ile tave lipe oushima ile keshe tuu, va shilipaleka kutya ovanhu vahapu osho hava kala ve udite ngaho. Va lombwela kombinga yavamwe ovo u shii navo va li va filwa, ndele ova dula okuxupula. Omayeletumbulo 16:​24 okwa ti kutya “eendjovo doukaume” da tya ngaho otadi ‘velula omakipa.’ — 1 Ovatessaloniki 5:​11, 14.

Kala ho va kwafele: Ino pumbwa ashike okukala to kwafele omunhu oo a filwa moule womafiku manini eshi ookaume kaye vahapu novapambele ve li po, ndele oto dulu oku mu kwafela nokuli nokonima eshi vamwe va shuna komalipyakidilo avo akeshe efiku. Kungaho, oto ka ulika kutya ou li ‘kaume’ oo ha kwafele kaume kaye pefimbo ‘loluhepo,’ ile loudjuu. (Omayeletumbulo 17:17) Teresea, oo a li a filwa okaana kaye moshiponga shohauto, okwa ti: “Ookaume ketu ova li hava ningi omalongekido opo pa kale oshinima shonhumba osho hatu ka ninga pamwe efimbo lokonguloshi opo tuha kale meumbo ofye atuke efimbo lihapu. Osho osha li she tu kwafela tu ungaunge nowike oo twa li tu udite.” Oule womido dihapu konima eshi omunhu a filwa, ota dulu okukala a nyika oluhodi omafimbo amwe, ngaashi ngeenge efiku lehombolo lavo ile lefyo lomuholike la fika. Onghee hano, oshiwa okudidilika omafiku a tya ngaho mokalindeli koye, nongeenge efiku olo la fika, oto dulu okuya kukaume koye oo a li a filwa noku mu hekeleka, ngeenge ou wete sha pumbiwa.

Ngeenge owa didilike kutya omunhu oo a filwa oku na omhumbwe shili, ino teelela u pulwe kutya ninga po shike, ndele katuka eenghatu u ninge po sha

Katuka eenghatu odo da pumbiwa: Mbela ope na oinima yonhumba oyo ya pumbwa okulongwa? Mbela ounona vanakufilwa ova pumbwa okufilwa oshisho? Mbela ookaume ile ovapambele ovo ve uya keefya ova pumbwa okuyakulwa? Kunena, ovanhu ovo va filwa luhapu ohava kala va lyalyakana noihava kala ve shii kutya ove na okuninga po shike, nomolwaasho otashi dulika itava dulu okulombwela vamwe kutya nave va kwafele ngahelipi. Onghee hano, ngeenge owa didilike kutya ope na omhumbwe shili, ino teelela okulombwelwa kutya ninga po shike, ndele ponhele yaasho, katuka eenghatu u ninge po sha. (1 Ovakorinto 10:​24; yelekanifa na 1 Johannes 3:​17, 18.) Omufiyekadi umwe okwa ti: “Ovanhu vahapu ova li va lombwela nge tava ti: ‘Ngeenge ope na sha shonhumba osho wa hala ndi ku ningile, lombwele nge ashike.’ Ashike kahewa kange umwe ka li a pula nge sha, ponhele yaasho, okwa li a ya monduda yokunangala, ndele ta yalulula ombete, nokwa ka kosha ko komalapi okombete oko kwa fila nakufya. Kahewa kange vali umwe okwa li a kufa okavela nomeva, nofewa, ndele ta kosho okamate oko ka li ka kungilwa kunakufya. Konima yoivike yonhumba, omukulunhuongalo umwe okwa li e uya kwaame a djala oikutu yaye yoilonga noilongifo yaye, ndele ta ti: ‘Onde lineekela kutya ou na mo oshinima shonhumba meumbo sha pumbwa okupangelwa. Oshike mbela sha pumbwa okupangelwa?’ Onda li nda pandula neenghono eshi omumwatate oo a li a pangela omuvelo wange oo wa li wa endjelela kekandula limwe, naashi a li a pangela okalamba kange kamwe kolusheno.” — Yelekanifa naJakob 1:27.

Kala u na omhepo yokuyakula ovaenda: Ombibeli otai tu dimbulukifa tai ti: “Okuyakula ovaenda inamu ku dimbwa.” (Ovaheberi 13:2) Inatu dimbwa okukala hatu yakula vamwe, unene tuu ovo va nyika oluhodi. Ponhele ashike yoku va lombwela kutya “ileni keshe efimbo eli mwa hala,” va pa efiku nefimbo lokondadalunde. Ngeenge ova anye okutambula ko eshivo loye, ino fya ounye diva. Otashi dulika wa pumbwa oku va ladipika ve uye, to shi ningi nombili. Otashi dulika inava tambula ko eshivo loye molwaashi va tila okulila mokati kovanhu. Ile tashi dulika va kale ve udite ondjo ngeenge ova ka hafela eendja ile eendafano pefimbo la tya ngaho. Dimbuluka omukainhu wedina Lidia a popiwa mOmbibeli, oo a li ha yakula ovaenda. Eshi Lukas navakwao vamwe va li va shivwa keumbo laLidia, Lukas okwa ti: “Oye okwe tu fininika.” — Oilonga 16:⁠15.

Kala u na elidiiniko nolukeno: Ino kala wa kumwa kwaasho tashi dulika nakufilwa a tye pehovelo. Dimbuluka kutya otashi dulika a handuka ile te lipe oushima. Ngeenge ota popi naave a handuka, oshi li pandunge okukala nelidiiniko noku mu nyamukula nombili. Ombibeli otai tu ladipike tai ti: “Djaleni efilonghenda lomomutima, ombili, elininipiko, engungumano noutalanheni.” — Ovakolossi 3:​12, 13.

Shanga onhumwafo: Luhapu ovanhu ohava dini efimano lokushangela ovo va filwa onhumwafo ile okakalata kehekeleko. Mbela okuninga ngaho oshi na ngoo ouwa? Cindy, oo a li a filwa ina koudu wokankela, okwa ti: “Kahewa kange umwe okwa li a shangela nge onhumwafo iwa, naasho osha li sha kwafela nge neenghono molwaashi onda li handi dulu oku i lesha lwoikando.” Onhumwafo ile okakalata kehekeleko otaka dulu okukala ke na ashike ‘eendjovo di li pauxupi,’ ndele osho hatu shange mo nashi kale tashi di komutima. (Ovaheberi 13:22) Oto dulu okupopya mo kutya ou na ko nasha nomunhu oo a filwa nosho yo kutya oto dimbuluka sha shelikalekelwa kombinga yanakufya. Ile oto dulu okushanga mo kutya efyo la nakufya ole ku kuma ngahelipi.

Ilikana pamwe navo: Ino dina ouwa oo hau di mokwiilikana pamwe naavo va filwa nosho yo oku va kwatela mo momailikano oye. Ombibeli otai ti: ‘Eilikano lomuyuki otali dulu shihapu.’ (Jakob 5:​16) Pashihopaenenwa, ngeenge ova udu to va tumbula meilikano loye, otashi dulu oku va kwafela va finde omaliudo mai, ngaashi okulipa oushima. — Yelekanifa naJakob 5:13-15.

Osho uhe na okuninga

Okuya kwoye koshipangelo otaku dulu okuhekeleka nakufilwa

Ino henuka oku ke va talela po molwaashi uhe shii kutya oto ka popya shike navo ile kutya oto ka ninga shike. Otashi dulika tu tye: ‘Ondi wete kutya paife ova pumbwa okukala ovo aveke.’ Ndele paushili wo vene otashi dulika tuha ye ko kuvo molwaashi ashike twa tila okutya sha ile okuninga sha sha puka. Ngeenge omunhu oo a filwa okwa kala ta henukwa kookaume, kovapambale ile kovaitaveli vakwao, otashi dulika a kale a pongola ile shi wedele ko koluhodi laye. Dimbuluka kutya inatu pumbwa okupopya eendjovo dihapu ile okuninga oinima ihapu opo tu va ulikile onghenda. (Ovaefeso 4:​32) Otava dulu okutuwa omukumo kokukala po kwoye nonande ito popi oinima ihapu ile u ninge oinima ihapu. (Yelekanifa nOilonga 28:​15.) Teresea okwa hokolola shi na sha nefiku olo okamonakadona kaye ka fya, a ti: “Moule ashike wovili imwe, onduda omo hamu fikilwa kovanhu moshipangelo oya li i yadi ookaume ketu. Ovakulunhuongalo aveshe novakulukadi vavo navo opo va li. Ovakainhu vamwe ova li momakelela, navamwe ova li va djala oikutu yokoilonga. Ova li va fiya po keshe osho va li tava ningi ndele tave uya meendelelo koshipangelo. Vahapu vomuvo ova li ve tu lombwela kutya kave shii kutya nava tye shike, ndele osho kasha li oupyakadi molwaashi eshi sha fimana osha li okukala po kwavo.”

Ino va kelela va lile: Otashi dulika u kale wa hala okutya: ‘Opuwo mwena, ino lila vali!’ Ndele omunhu a tya ngaho otashi dulika a pumbwa okulila. Eshi Kath­er­ine a li ta popi kombinga yefyo lomushamane waye, okwa ti: “Ondi wete kutya osha fimana okweefa omunhu oo a filwa a holole oluhodi laye noku li pitifa mo.” Kondjifa eamo lokulombwela vamwe shi na sha nanghee ve na okukala ve udite. Ndele ino diladila kutya ou na okuholeka oluhodi loye opo vaha lile. Ponhele yaasho, Ombibeli otai ti: “Lileni naava hava lili.” — Ovaroma 12:15.

Ino endelela okulombwela ovanhu ovo va filwa kutya nava yandje po oikutu ile oiniwe imwe yanakufya ofimbo inave shi lilongekidila. Otashi dulika tu kale tu udite kutya oshixwepo kuvo okuyandja po oinima oyo tai va dimbulukifa nakufya, molwaashi pamwe otai ke va imba va xupule diva. Epopyo olo tali ti kutya, ‘ehe po iha yashwa’ itali longo pomhito oyo. Omunhu oo a filwa otashi dulika a pumbwa efimbo opo a xupule. Dimbuluka ehokololo lOmbibeli li na sha nanghee tatekulululwa Jakob a li e linyenga eshi a lombwelwa kutya omonamati waye oo munini Josef okwa dipawa koshifitukuti. Eshi Jakob a li a mona oshikutu shaJosef shile shi na eehonde, “okwa lila omona omafiku mahapu. Novana vaye ovamati aveshe noukadona vaye aveshe va kendabala oku mu hekeleka, ndele ye okwa anya okuhekelekwa.” — Genesis 37:31-35.

Ino lombwela omunhu oo a filwa to ti, ‘hinga u mona okaana kamwe vali.’ Omudalakadi umwe oo a li a filwa okaana kaye okwa ti: “Onda li nda handukila ovanhu ovo va li va lombwela nge kutya hinga u mona okaana kamwe vali.” Otashi dulika eshi omunhu oo e shi tya ka li e shipopya nomalinyengotomheno mai, ndele eendjovo da tya ngaho otadi dulu okuyahameka omudali oo a nyika oluhodi, ‘tadi tu ngaashi eongamukonda.’ (Omayeletumbulo 12:​18) Okaana ngeenge okafya, itaka dulu nandenande okupingenwa po kukakwao. Omolwashike mbela? Omolwaashi okaana keshe oke likalekelwa.

Ino kala wa tila okupopya sha kombinga yanakufya. Omudalakadi umwe okwa ti: “Ovanhu vahapu kava li hava tumbula nokuli omonamati wange Jimmy kedina, ile va tye sha shi na sha naye. Onda li shili handi kala ndi udite oluhodi ngeenge inava tumbula omona wange kedina ile va tye sha shi na sha naye.” Onghee hano, ino pumbwa okulundulula oshikundafanwa sheni ngeenge nakufya a tumbulwa kedina. Pula nakufilwa ngeenge okwa hala okupopya kombinga yomuholike waye. (Yelekanifa naJob 1:​18, 19; 10:⁠1.) Oonakufilwa vamwe ohava kala ve udite nawa ngeenge tava pwilikine ookaume kavo tava popi kombinga yomaukwatya anakufya oo va li ve hole. — Yelekanifa nOilonga 9:​36-⁠39.

Ino endelela okutya, ‘onawa eshi a ka tulumukwa po.’ Haalushe hashi ‘hekeleke eemwenyo odo da polimana’ omolwoluhodi ngeenge omunhu okwa popi sha shiwa kombinga yefyo lanakufya. (1 Ovatessaloniki 5:​14, NW) Omukainhu umwe omunyasha okwa popya shi na sha naashi ina a fya, a ti: “Ovanhu vamwe ova li tava ti kutya, ‘ita mono oixuna’ ile ‘okwa ka tulumukwa po.’ Ndele ame kanda li nda hala okupwilikina keendjovo da tya ngaho.” Omapopyo a tya ngaho otashi dulika a ningife omunhu oo a filwa a kale e udite kutya ke na okunyika oluhodi ile kutya osho sha ningwa po kashi na oshilonga. Ndelenee oonakufilwa otashi dulika va kale va nyemata neenghono, molwaashi ova filwa omuholike wavo.

Ino tya kutya, ‘ondi shii kutya ou udite ngahelipi.’ Mbela ou shii ngoo shili kutya omunhu oo a filwa oku udite ngahelipi? Pashihopaenenwa, mbela oto dulu ngoo okushiiva kutya omudali oo a filwa okaana kaye oha kala e udite ngahelipi ngeenge ove shidalelwe u filwe okaana? Ngeenge naave owa filwa, didilika kutya oonakufilwa vakweni otashi dulika vaha kale ve udite ouyahame wa faafana filufilu naao woye. (Yelekanifa nOmaimbilokemo 1:​12.) Mepingafano naasho, ngeenge osha pumbiwa, otashi dulika shi etele omunhu oo a filwa ouwa ngeenge owe mu lombwele kutya oshike sha li she ku kwafela u xupule omuholike woye. Omudalakadi umwe oo okamonakadona kaye ka dipawa, okwa li a hekelekwa eshi omudalakadi umwe oo naye a li a filwa okamonakadona kaye e mu lombwela kutya oshike sha li she mu kwafela a xwepopale. Okwa ti: “Omudalakadi oo naye a filwa okamonakadona kaye ina hovela okulombwela nge ta ti, ‘ondi shii kutya ou udite ngahelipi.’ Okwa li ashike a hepaululila nge kutya oinima oya li ye mu endela ngahelipi, ndele ta efa ndi dilonge koshimoniwa shaye.”

Ngeenge hatu kwafele ovo va filwa otwa pumbwa okukala tu na olukeno, eendunge dokuyoolola nosho yo ohole. Ino kala wa teelela omunhu oo a filwa oye e uye kwoove. Ino tya ashike: ‘Ngeenge ope na sha shonhumba osho wa hala ndi ku ningile, lombwele nge ashike.’ Ponhele yaasho, tala ngeenge “ope na sha” osho to dulu okuninga po, nongeenge ope na sha, shi ninga.

Ope na natango omapulo onhumba oo a pumbwa omanyamukulo, ngaashi: Ongahelipi shi na sha neteelelo lenyumuko olo la popiwa mOmbibeli? Eteelelo lenyumuko otali ti shike kwoove nosho yo komuholike woye oo a fya? Ohatu dulu ngahelipi okukala noushili kutya eteelelo li na sha nenyumuko oli shii okulineekelwa?