Kal idhi e weche manie iye

Kal idhi kama ochanie weche mantie

 LUW YIE MARGI

Nonano Kotiyo ne Nyasaye Kata Obedo ni ne Ok Timne Makare

Nonano Kotiyo ne Nyasaye Kata Obedo ni ne Ok Timne Makare

ELIJA ne wuotho e hoho mar Jordan. Nosebedo ka owuotho kuom jumbe mogwaro koa god Horeb kochomo yo nyandwat. Ka nochopo thurgi Israel, noneno lokruok ma ne koro nitie. Oro ma ne osebedoe kuom kinde malach norumo. Koth ne chue kendo jopur ne osechako puro puothegi. Nyaka bed ni mano ne okueyo chunye e okang’ moro. Kata kamano, gima ne odichgo moloyo ne en Jo-Israel wetene ma ne ni kuno. Winjruokgi gi Nyasaye ne ok ber. Lamo mar Baal ne pod onya, kendo Elija ne pod nigi tich mang’eny. *

Elija noneno ka ji puro puodho moro maduong’ but dala mar Abel-mehola. Jogo ne puro gi ruedhi piero ariyo gang’wen motue ariyo ariyo e kuer achiel, kendo ne gipuro kanyachiel ka gichomo kamoro achiel. Ng’ama ne puro gi ruedhi ma ne ywayo kuer mar 12 ema ne Elija dwaro. Ng’atno niluongo ni Elisha, to en ema Jehova noyiere mondo okaw kar Elija. Nyaka bed ni Elija ne nigi siso ahinya mar romo gi Elisha nimar kinde matin motelo ne mano, Elija nosebedo gi chuny monyosore koparo ni en kende ema nochung’ motegno e tiyo ne Nyasaye e piny Israel duto.—1 Ruodhi 18:22; 19:14-19.

Kata kamano, be dibed ni Elija ne winjo ka tekne matin pogo moko kuom migepene ne Elisha, koso nyalo bedo ni ne en gi chuny mapek ni chieng’ moro Elisha ne dhi kawo kare? Ok dwawach; kata kamano, ok wanyal tamore ni samoro nonyalo bedo gi paro ma kamago. Donge en be ne en mana “dhano machalo kodwa”? (Jakobo 5:17) Bed ni Elija ne nigi paro ma kamago kata ooyo, Muma nyisowa ni ‘Elija nokadho but Elisha, mobolo kuome nangane mar abola.’ (1 Ruodhi 19:19) Nanga Elija, ma en nanga ma nyalo bedo ni nolos gi pien rombo kata pien diel, ne en law ma nyiso migawo makende ma ne Jehova omiye. Omiyo, kane Elija obolo nangano kuom Elisha, mano ne nyiso gima duong’. Bolo nangano kuom Elisha ne nyiso ni Elija noyie timo kaka Jehova ne ochike—noketo Elisha obedo ng’ama ne dhi kawo kare. Elija nogeno Nyasache kendo ne oluwo chikne.

Elija noyie timo kaka Jehova ne ochike moketo Elisha obedo ng’ama ne dhi kawo kare

Elisha ma ne hike tin ne Elija ne mor konyo janabi ma koro hike ne oniang’no. Kata kamano, Elisha ne ok dhi kawo kar Elija kanyo gi kanyo. Kar mano, kuom higni ma dirom auchiel, ne owuotho gi Elija kokonye, to mano e momiyo bang’e Elisha nong’ere kaka ‘jatij Elija.’ (2 Ruodhi 3:11) Donge nyaka bed ni Elija ne mor ndi bedo gi jatich mowinjore kaka mano! Onge kiawa ni chwo ariyogo nobedo osiepe ma ngita gi del. Nikech ne gijiwore ng’ato gi nyawadgi, nyaka bed ni mano ne okonyogi nano kinde ma timbe maok kare ne onya ahinya e pinyno, to moloyo, e bwo loch ruoth Ahab, loch ma ne medo mana bedo marach.

Be dibed ni seche moko in be itimoni gik maok kare? Thothwa itimonwa gik maok kare kamano e piny mopong’ gi mibadhini. Bedo gi osiep mohero Nyasaye nyalo konyi nano. Bende, yie ma ne Elija nigo nyalo puonji gik modhuro ma nyalo konyi nyagori gi timbe maok kare mitimoni.

‘A MALO IDHI IROM KOD AHAB’

Elija gi Elisha notiyo matek mondo gikony oganda Jo-Israel obed gi winjruok maber gi Nyasaye.  Nenore ni ne gin gi chenro mong’ith mar tiego jonabi mamoko. Kata kamano, bang’ kinde, Elija noyudo ote moro mowuok kuom Jehova ka nyise niya: ‘A malo idhi irom kod Ahab, ruodh Israel.’ (1 Ruodhi 21:18) Ang’o ma Ahab notimo?

Noyudo ruodhno oseng’anjo mobedo ruoth marach ma pok odwar one e piny Israel. Ahab nokendo Jezebel, mi mano nomiyo lamo mar Baal onya e piny Israel ka Ahab owuon riwo lamono lwedo. (1 Ruodhi 16:31-33) Lamo Baal noriwo nyasi mag chode kod chiwo nyithindo kaka misango. E wi mago, Ahab ne otamore winjo kaka Jehova ne ochike ni oneg ruodh Suria miluongo ni Ben-hadad. Nenore ni Ahab notamore nego ruodhno kogeno yudo mwandu kuome. (1 Ruodhi, sula mar 20) Kata kamano, gie kindeno, ich lach, gombo mwandu, kod timbe gero mag Ahab gi chiege Jezebel nosekalo tong’.

Ahab ne nigi od ruoth e dala mar Samaria, kendo ne en ot malich miwuoro! Bende, ne en gi ot machielo e dala mar Jezreel ma ne ni kilomita 37 kiwuok Samaria. Dalane ma ne ni Jezreelno ne okiewo gi puoth mzabibu moro. Ahab ne gombo puodhono ahinya, mak mana ni puodhono ne ok mare. Ne en puoth Naboth. Ahab noluongo Naboth monyise ni onyalo miye pesa mondo ousne puodhono kata onyalo wilone puodhono gi machielo. Kata kamano, Naboth nokone niya: “Chutho to ok anyal [timo] kamano, mar miyoi mwandu mar kwerena.” (1 Ruodhi 21:3) Be mano ne nyiso ni Naboth ne en ng’ama wiye tek kendo ng’ama ok dew ni inyalo nege? Ji mang’eny oseparo kamano. Adiera en ni Naboth ne luwo Chik Jehova ma ne wacho ni Ja-Israel kik us puodho ma noyudo kuom kwerene. (Tim Jo-Lawi 25:23-28) Naboth ne ok nyal ketho Chik Nyasaye. Ne en jachir kendo ne en gi yie nikech nong’eyo ni tamruok timo kaka Ahab ne dwaro ne nyalo miyo Ahab otimne marach.

Ahab to ne ok dew Chik Jehova. Ne odok dala ka chunye ‘pek kendo kosin’ nikech ne ok otimne kaka nodwaro. Muma wacho niya: ‘Nopielore e ng’angune, noloko wang’e komachielo mokuno chiemo.’ (1 Ruodhi 21:4) Kane Jezebel oneno ka chwore okun kamano, ne otimo chenro mapiyo mondo Ahab oyud gima ne odwaro—to mano noriwo tieko chuth joot ma ne onge ketho.

Sama wasomo gik maricho ma Jezebel notimo, dhowa moko amoka. Jezebel nong’eyo ni kaluwore gi Chik Nyasaye, ne dwarore ni joneno ariyo obedie mondo eka ong’ad ne ng’ato buch tho. (Rapar mar Chik 19:15) Omiyo, ne ondiko barupe e nying Ahab kochiko jotelo moko man Jezreel omany chwo ariyo ma ne nyalo donjo ne Naboth gi weche miriambo ka giwacho ni Naboth oyanyo Nyasaye. To yanyo Nyasaye ne en richo mowinjore gi buch tho. Gik moko notimore kaka Jezebel nochano. “Ji ariyo ma yawuot Belial” nowacho weche mag miriambo e wi Naboth, kendo mano nomiyo ochiel Naboth gi kite mi otho. To ne ok oneg mana Naboth kende, nonege gi yawuote te! *  (1 Ruodhi 21:5-14; Tim Jo-Lawi 24:16; 2 Ruodhi 9:26) Nenore maler ni Ahab noyie mondo chiege otim gimoro amora modwaro mochwe oneg joma ne onge ketho.

Par ane kaka Elija nowinjo sama ne Jehova onyise gima ruoth gi chiege notimo. Sama nenore ka gima joma richo timo marach ne joma onge ketho to onge kum moro ma giyudo, ng’ato nyalo winjo malit ahinya. (Zaburi 73:3-5, 12, 13) Kindegi, wajoneno ka itimo ne ji gik maricho ahinya kata mana gi joma wacho ni tiyo ne Nyasaye. Kata kamano, weche mwasomo e sigand Elijani nyalo hoyo chunywa. Muma nyisowa ni onge gimoro amora mopondo e nyim Jehova. Oneno gik moko duto. (Jo Hibrania 4:13) Ang’o ma Nyasaye timo e wi gik maricho moneno ka jomoko timo ne jowetegi?

“KORO ISEYUDA, YAYE JAWASIKA”!

Jehova nooro Elija odhi ir Ahab. Nyasaye nonyiso Elija niya: “Ne, en e puoth mizabibu mar Naboth.” (1 Ruodhi 21:18) Kane Jezebel onyiso Ahab ni koro puoth mzabibuno ne en mare, Ahab nochung’ dichiel mondo odhi one puodho ma ne osebedo kogombo gilalano. Ne okiya ni kare Jehova ne nene. Tem ane neno kowuotho mos e puodhono koparo kaka obiro lose obed puodho ma jaber miwuoro. To apoya nono, Elija ne ombowore! Mor ma ne Ahab nigo noleny nono, mirima nomake, kendo nojuolo wang’e konyiso Elija gi gero niya: “Koro iseyuda, yaye jawasika”!—1 Ruodhi 21:20.

“Koro iseyuda, yaye jawasika”!

Weche ma ne Ahab owachogo nonyiso paro mobam ma ne en go e yore ariyo. Mokwongo, kuom wacho ne Elija ni “Koro iseyuda,” Ahab ne nyiso ni Jehova ne onge e pache. Jehova ‘noseyude’ chon. Jehova ne oseneno kaka Ahab notiyo marach gi nyalone mar timo yiero kendo noseneno kaka Ahab ne oil gi puodho ma ne Jezebel oyudone e yor miganga. Nyasaye noseneno kaka gima ne duong’ ne Ahab ne en yudo mwandu. Chunye ne ok kech ji kata matin kendo ne ok odew timo ne ji gik makare. Mar ariyo, paro machielo mobam ma ne Ahab nigo ne onenore kane oluongo Elija ni, “Jawasika.” Kuom luonge kamano, ne onyiso ni ne osin gi osiep Jehova Nyasaye, ng’at ma ne nyalo konye owe yorene maricho.

Paro mobam ma ne Ahab nigogo nyalo puonjowa weche moko madongo. Nyaka wapar kinde duto ni Jehova Nyasaye neno gik moko duto. Nikech en Wuonwa ma jahera, ong’eyo sama waweyo luwo yo makare kendo oikore konyowa mondo  walok yorewa. Mana kaka notiyo gi Elija mondo onyis ji wechene, e kaka otiyo gi osiepene ma gin joma tiyone mondo onyiswa yorene. Mano kaka dibed gima ok kare ka waneno osiepe Jehova kaka jowasikwa!—Zaburi 141:5.

Elija nodwoko Ahab niya: “Aseyudi.” Nodwoke kamano konyiso ni nosefwenyo kit Ahab madier. Ahab ne en jamecho, janek, kendo ng’ama nong’anjo ne Jehova Nyasaye. Donge Elija ne nyaka bed gi chir ndi mondo ochom ng’at marach kamano gi wach? Elija nomedo wacho ne Ahab kum ma ne Nyasaye dhi miye. Jehova ne neno gik moko duto. Noneno kaka timbe maricho mag od Ahab ne landore ne oganda Jo-Israel duto kendo ne hinyo ji. Omiyo, Elija nonyiso Ahab ni Nyasaye ne dhi ‘yweyo oko chutho’ ode, tiende ni ne odhi tieko odno duto. Jezebel bende ne idhi mi kum mowinjore kode.—1 Ruodhi 21:20-26.

Elija nong’eyo ni joma richo ma timo gik maok kare ok nyal tony maok okumgi. E pinywani, yot mondo ng’ato opar ni joma richo ok yud kum. Gik ma ne otimore e ngima Elija gi jood Ahabgi nyiso ayanga ni Jehova Nyasaye ok ne mana gik maricho ma timore, to bende obiro kawo okang’ e kinde moketo. Muma singonwa ni kinde biro ma Nyasaye notiek chuth timbe duto maok kare! (Zaburi 37:10, 11) Kata kamano, inyalo penjori niya: ‘Be kinde duto ma Nyasaye ng’ado ne ji bura, okumogi akuma maok okechgi?’

“INENO KAKA AHAB OBOCH E NYIMA?”

Nyalo bedo ni yo ma ne Ahab okawogo kumno ne opogore ahinya gi kaka Elija ne paro. Muma wacho kama: “Mi ka Ahab nowinjo wechego noyiecho lepe kendo noruakore gi gugru e dende, nonindo kech, nonindo e gunia, kendo nodembore koboch.” (1 Ruodhi 21:27) Be mano nyiso ni Ahab ne koro oloko chunye?

okang’ moro. Nikech mano, Ahab ne ok dhi neno kitieko ode Wanyalo wacho ni Ahab notimo lokruok e okang’ moro. Ahab nobolore koboch ma en gima tek ahinya ne ng’ama jasunga kendo ma ne ng’awore kaka en. To be gima notimono nonyiso ni noloko chunye gadier? Pim ane gima Ahab notimo gi gima ruoth Manasse ma ne oduogo olocho bang’e notimo. Nenore ni ruoth Manasse notimo gik maricho moloyo Ahab. To kane Jehova okumo Manasse, ne obolore mokwayo ni Jehova okonye. To ne ok oweyo mana gi kanyo. Noloko kit ngimane duto kuom golo nyiseche manono ma ne olamo kendo notemo tiyo ne Jehova kojiwo ogandagi duto otim kamano. (2 Weche mag Ndalo 33:1-17) Be mano e kaka Ahab notimo? Ooyo.

Kata kamano, be Jehova noneno gimoro kuom Ahab sama ne oyiecho lepe kendo oruako lep gugru? Jehova nopenjo Elija niya: “Ineno kaka Ahab oboch e nyima?” Kae to nomedo wachone niya: “Nikech oboch e nyima ok anakel rach e ndalone: to e ndalo mag wuode e ma nakelie rach kuom dhoode.” (1 Ruodhi 21:29) Be mano nyiso ni Jehova ne koro oweyo ne Ahab richone? Ooyo, Jehova nyalo mana kecho ng’at moloko chunye gadier. (Ezekiel 33:14-16) To nikech Ahab nonyiso e okang’ moro ni chunye ne chwoye, Jehova ne okeche e duto.

Kata kamano, bura ma ne Jehova oseng’adone ne ok olokore. Jehova ne openjo malaike moko yo ma ne ginyalo tiyogo mondo giwuond Ahab odhi e lweny moro ma ne idhi negee. Matin bang’e, Jehova nokumo Ahab kaka nosewacho. Ahab ne odhi e lwenyno, ne ohinye marach, kendo rembe nochwer nyaka otho e gache. Imedo nyiswa ni kane iluoko gach ruoth, guogi nonang’o remb ruoth ma ne oyudo ochwer to mano nochopo weche ma ne Jehova okoro kokalo kuom Elija niya: ‘Kama guogi nonang’oe remb Naboth, kanyono e kama guogi nonang’ie rembi bende.’—1 Ruodhi 21:19; 22:19-22, 34-38.

Tho mar Ahab ne omiyo Elija, Elisha, kod jotich Nyasaye duto obedo gadier ni wi Jehova ne ok owil gi chir kod yie ma ne Naboth onyiso. Nyasaye mohero tim makare ok nyal weyo ngang’ maok okumo joma timbegi richo, bed ni obiro timo kamano machiegnini kata e kinde mabiro; kendo Nyasaye ok we maok okecho ng’ato kapo ni nitie gimomiyo onego otim kamano. (Kwan 14:18) To mano kaka Elija ma nosebedo ka nano kuom higni pieche e bwo loch mar ruoth marachno nopuonjore gima duong’! Dibed ni in be osetimni gik maok kare? Be igombo neno ka Nyasaye rieyo wechego? Nyalo bedo gima ber ka iluwo yie kaka ma ne Elija nigo. Ka en gi Elisha jatich wadgi, Elija ne odhi nyime nano kolando wach Nyasaye kata obedo ni ne ok timne makare.

^ par. 3 Jehova notiyo gi oro mar higni adek gi nus mondo onyisgo ni Baal ma ne ji lamo kaka nyasach koth kod nyak ne en gima nono. (1 Ruodhi, sula mar 18) Ne sula ma wigi wacho ni “Igeni Imani Yao” e gocho mag Januari 1 kod Aprili 1, 2008, e Mnara wa Mlinzi.

^ par. 13 Nyalo bedo ni Jezebel nonego yawuot Naboth mondo bang’ tho wuon-gi, ng’ato kik chieng’ owach ni puodhono margi. Mondo ine gimomiyo Nyasaye oyie mondo gik maricho machalo kamano otimre, ne sula ma wacho ni “Josombwa Penjo” ma yudore e gasedni.