Eya go dikagare

Go Re’ng Dihlatse tša Jehofa di sa Keteke Matšatši a Itšego a Maikhutšo?

Go Re’ng Dihlatse tša Jehofa di sa Keteke Matšatši a Itšego a Maikhutšo?

 Dihlatse tša Jehofa di dira’ng go bona ge e ba di ka keteka letšatši le itšego la maikhutšo goba go se bjalo?

 Dihlatse tša Jehofa di nyakišiša ka Beibeleng go bona ge e ba di ka keteka letšatši le itšego la maikhutšo goba go se bjalo. Go na le menyanya le matšatši a mangwe a maikhutšo ao a thulanago le Beibele. Dihlatse tša Jehofa ga di keteke menyanya goba matšatši a bjalo a maikhutšo. Hlatse e nngwe le e nngwe ya Jehofa e itirela phetho ya go keteka matšatši a mangwe a maikhutšo go ba go se a keteke eupša e katanela “go ba le letswalo le le se nago bosodi pele ga Modimo le batho.”​—Ditiro 24:16.

 Dihlatse tša Jehofa di ipotšiša dipotšišo tše di latelago ge di kgetha matšatši ao di ka a ketekago. a

  •   Na letšatši leo la maikhutšo le dumelelana le seo Beibele e se rutago?

     Keletšo ya Beibele: “Jehofa o re: ‘Ka gona tšwang gare ga bona, le itlhaole le lese go kgwatha selo se se sa hlwekago.’”—2 Bakorinthe 6:15-17.

     Dihlatse tša Jehofa ga di keteke matšatši a maikhutšo ao a sa dumelelanego le Beibele e le gore di itlhaole ka mo go feletšego go batho ba go se rapele Jehofa le gore di dule di hlwekile. Ka gona ga di keteke matšatši a maikhutšo a mohuta wo:

     Matšatši a maikhutšo ao a direlwago medimo e šele. Jesu o ile a re: “Ke Jehofa Modimo wa gago yo o swanetšego go mo rapela, e bile ke yena a nnoši yo o swanetšego go mo direla tirelo e kgethwa.” (Mateo 4:10) Dihlatse tša Jehofa di kwa taelo ye ka go se keteke matšatši a maikhutšo a bjalo ka Keresemose, Easter goba May Day ka ge batho ba keteka matšatši a go rapela medimo e šele go e na le go rapela Jehofa Modimo. Go tlaleletša moo, ga ba keteke matšatši a maikhutšo a go swana le a latelago:

    •  Kwanzaa. Leina Kwanzaa “le tšwa mantšung a Seswahili e lego matunda ya kwanza. Leina leo le ra gore ‘mabutšwapele,’ e bile le bontšha moo letšatši le la maikhutšo le thomilego gona ge go be go ketekwa puno ya mathomo historing ya Maafrika.” (Encyclopedia of Black Studies) Le ge batho ba bangwe ba nagana gore Kwanzaa ga se mokete wa bodumedi, puku ya Encyclopedia of African Religion e o swantšha le mokete wa Maafrika woo go wona batho ba “neelago medimo ya bona le badimo [mabutšwapele] bakeng sa go ba leboga.” Puku yeo e tšwetše pele ka gore: “Bathobaso ba Amerika le bona ba keteka letšatši le la maikhutšo la Kwanzaa e le go leboga medimo ya bona le badimo gore ba ba file bophelo.”

      Kwanzaa

    •  Mid-Autumn Festival yeo e ketekwago ka September goba October. Batho ba keteka “monyanya woo bakeng sa go hlompha modingwana wa ngwedi.” (Holidays, Festivals, and Celebrations of the World Dictionary) Ge go ketekwa monyanya woo “bomma ka malapeng ba khunama pele ga modingwana wo.”​—Religions of the World​—A Comprehensive Encyclopedia of Beliefs and Practices.

    •  Nauruz (goba Nowruz). “Tše dingwe tša dilo tšeo di dirwago monyanyeng wo di thomile bodumeding bja Bozoroaster. Le gona, letšatši leo e be e le le lengwe la matšatši a makgethwa khalentareng ya Ma-zoroaster. . . . Go thwe Moya Winter (Marega) o be o katela moya wo o bitšwago Noon (Mosegare), woo o tsebjago e le [Rapithwin] ka fase ga mobu dikgweding tša go tonya. Modingwana Rapithwin o be o amogelwa gape ka monyanya mosegareng wa letšatšing la Nowruz go ya ka setšo sa Ma-zoroaster.”​—United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization.

    •  Shab-e Yalda. Go ya ka puku ya Sufism in the Secret History of Persia, letšatši le le ketekwa ka December, moo mosegare e bago o mokopana ge o bapetšwa le matšatši a mangwe. Le gona, le “tswalana ka go lebanya le go rapelwa ga modingwana wa seetša e lego Mithra.” Go ka direga gore monyanya wo o tswalana le monyanya wa go rapela medingwana ya letšatši ya Roma le Gerika. b

    •  Thanksgiving (Letšatši la go Nea Ditebogo). Letšatši le la maikhutšo le lona le thomile ge go be go ketekwa puno e le go hlompha medingwana e fapafapanego go no swana le letšatši la go keteka monyanya wa Kwanzaa. Ge nako e dutše e eya, “dikereke tša Bokriste le tšona di ile tša thoma go keteka menyanya yeo ya setšo.”​—A Great and Godly Adventure​—The Pilgrims and the Myth of the First Thanksgiving.

     Matšatši a maikhutšo a go keteka modimo wa mahlatse. Beibele e re bao ba “[lokišetšago] modimo wa Mahlatse tafola” ba gare ga ‘bao tlogelago Jehofa.’ (Jesaya 65:11) Ka gona, Dihlatse tša Jehofa ga di keteke matšatši a latelago a maikhutšo:

    •  Ivan Kupala. Puku ya A to Z of Belarus e re: “Batho ba bantši ba dumela gore letšatšing leo, tlhago e ntšha matla a yona ka mohlolo. Ba dumela le gore motho yo a nago le sebete le mahlatse a ka kgona go hwetša a mangwe a matla ao.” Mathomong, letšatši le le be le ketekwa ke batho bao ba bego ba sa rapele Modimo wa therešo. Ba be ba le keteka letšatšing le itšego ka June moo mosegare o bego o eba o mo telele kudu ge o bapetšwa le matšatši a mangwe. Eupša puku ya Encyclopedia of Contemporary Russian Culture e re: “Ka morago ga gore batho bao ba sa rapelego Modimo, ba sokologele tumelong ya Bokriste, letšatši la Ivan Kupala le ile la thoma go ketekwa gotee le letšatši la maikhutšo la bodumedi bja Bakriste la go keteka Johane Mokolobetši.”

    •  Ngwaga o Mofsa wo o Balwago go ya ka Mosepelo wa Ngwedi (gape o bitšwa Ngwaga o Mofsa wa ma-China goba Ngwaga o Mofsa wa Makorea). “Ka letšatši le, batho ka moka ba dira seo ba ka se kgonago go kgonthišetša gore ba malapa a bona, bagwera le ba leloko ba ba le mahlatse goba ba diragalelwa ke dilo tše dibotse. Ba rapela medimo ya bona le go itakaletša mahlatse le mahlogonolo ngwageng wo o latelago.” (Mooncakes and Hungry Ghosts​—Festivals of China) Ka mo go swanago, monyanya wa Makorea wa Ngwaga o Mofsa “o akaretša go phasa badimo, meetlo ya go raka meoya e mebe gore ba kgone go diragalelwa ke dilo tše dibotse Ngwageng o Mofsa le go diriša maleatlana go bona gore go tlo direga eng Ngwageng o Mofsa.”​—Encyclopedia of New Year’s Holidays Worldwide.

      Ngwaga o Mofsa wa ma-China

     Matšatši a maikhutšo ao a thekgago taba ya gore moya wa motho ga o hwe. Beibele e tloga e re botša gore moya o a hwa. (Hesekiele 18:4) Ka gona, Dihlatse tša Jehofa ga di keteke matšatši a maikhutšo ao a latelago ao a godišago tumelo ya gore moya wa motho ga o hwe:

    •  All Souls’ Day (Letšatši la Bahu). Go ya ka New Catholic Encyclopedia, ka letšatši le go “gopolwa batho ka moka bao ba hlokofetšego ba botegela kereke ya Khatolika.” Puku yeo e tšwetše pele ka gore go thoma ka ngwaga wa bo-500 C.E. go fihla ka ngwaga wa bo-1500 C.E, go be go dumelwa gore batho bao ba hwilego bao ba lego pakatori (go dumelwa gore pakatori ke lefelo leo bahu ba hlwekišwago dibe tša bona pele ba ka ya legodimong) ba be ba ka boa ka letšatši le e le dipoko, baloi, mehuta e itšego ya digwagwa le tše dingwe. Go dumelwa gore ba ka boa go tlo hlasela batho bao ba ilego ba ba swara gampe ge ba be ba sa phela.”

    •  Qingming Festival (Ch’ing Ming) le Hungry Ghost Festival. Meletlo ye e mebedi e direlwa badimo. Go ya ka puku ya Celebrating Life Customs Around the World​—From Baby Showers to Funerals, letšatšing la Ch’ing Ming, “go fišwa dijo, dino le tšhelete ya pampiri go kgonthišetša gore bahu ga ba swarwe ke tlala goba lenyora e bile ba dula ba na le tšhelete.” Puku yeo e tšwela pele ka gore: “Kgweding ya Hungry Ghost, [batho bao ba ketekago ba dumela gore] bošegong bjoo ngwedi o tletšego, batho bao ba phelago ba ikwa ba le kgauswi kudu le bao ba hlokofetšego go feta mašegong a mangwe ka moka. Ka gona ba dumela gore go bohlokwa gore ba se ke ba kwatiša bahu le gore ba bontšhe badimo tlhompho.”

    •  Chuseok. Puku ya Korean Tradition of Religion, Society, and Ethics, e re moletlong wo, “meoya ya bahu e newa dijo le beine.” Ge batho ba neela ka dilo tše ba bontšha gore ba “dumela gore moya wa motho o tšwela pele o phela ka morago ga gore nama ya gagwe e hwe.”

     Matšatši a maikhutšo ao a sepedišanago le meoya e mebe. Beibele e re: “Senoge, ramalea goba motho yo a dirišago dipheko goba moloi, goba yo a fošago ba bangwe ka meleko goba yo a dirišanago le meoya e mebe goba sedupe goba motho le ge e le ofe yo a botšišago dilo bahung . . . ke selo se se šišimišago go Jehofa.” (Doiteronomio 18:10-12) E le gore Dihlatse tša Jehofa di se dire dilo tšeo di sepedišanago le meoya e mebe go akaretša le go thekga thuto ya bolepi bja dinaledi (e lego mohuta o mongwe wa bonoge), ga di keteke Halloween goba matšatši a latelago a maikhutšo:

    •  Ngwaga o Mofsa wa Masinhala le Matamil. “Meletlong yeo ya ngwaga o mofsa . . . Go dirwa dilo tšeo balepi ba dinaledi ba rego di swanetše go dirwa ka nako e itšego e le gore batho ba tle ba be le mahlatse.”​—Encyclopedia of Sri Lanka.

    • Songkran. Puku ya Food, Feasts, and Faith​—An Encyclopedia of Food  Culture in World Religions e re leina le la moletlo wo wa Asia “le tšwa lentšung la Sesanskrit. . . leo le bolelago gore ‘mosepelo’ goba ‘phetogo.’ Le gona [moletlo wo] o bontšha letšatši le sepela sehlopheng sa dinaledi se se bitšwago sodiaka sa Aries.”​

     Dilo tšeo Molao wa Moshe o bego o laetše Baisiraele gore ba di dire tšeo di ilego tša fedišwa ke sehlabelo sa Jesu Kriste. Beibele e re: “Molao o fedile ka Kriste.” (Baroma 10:4) Bakriste ba sa holwa ke melao ya motheo ya Molao wa Moshe yeo e bego e neilwe setšhaba sa Isiraele ya kgale. Eupša ga ba keteke menyanya yeo Baisiraele ba bego ba e keteka, kudukudu menyanya yeo e tswalanywago le go tla ga Mesia ka gobane Bakriste ba dumela gore Mesia o ile a tla lefaseng. Beibele e re: “Dilo tšeo ke moriti wa dilo tše di tlago go tla eupša selo sa kgonthe ke sa Kriste.” (Bakolose 2:17) Ka ge meletlo yeo e šetše e phethile merero ya yona e bile Beibele e sa e kgothaletše, Dihlatse tša Jehofa ga di keteke meletlo yeo e latelago:

    •  Hanukkah. Moletlo wo o ketekwa ke Bajuda go gopola ge tempele ya Jerusalema e be e neelwa gape. Eupša Beibele e re Jesu e bile Moperisita yo a Phagamego wa “[tente goba tempele] e kgolo le e phethagetšego kudu yeo e sego ya dirwa ka diatla tša batho, ke gore yeo e sego ya tlholo ye.” (Baheberu 9:11) Bakriste ba a kwešiša gore tempele yeo ya seswantšhetšo e ile ya tšeela tempele ya Jerusalema legato.

    •  Rosh Hashanah. Le ke letšatši la mathomo la ngwaga wa Bajuda. Nakong e fetilego, monyanyeng wo, Baisiraele ba be ba nea Modimo dihlabelo tše di kgethegilego. (Numeri 29:1-6) Lega go le bjalo, Jesu Kriste ka ge e le Mesia o ile a “kgaotša sehlabelo sa diphoofolo le sebego sa mpho” a dira gore di se sa ba le mohola.​—Daniele 9:​26, 27.

  •   Na letšatši la maikhutšo le kgothaletša go tswakanya ditumelo?

     Keletšo ya Beibele: “Modumedi o swana ka eng le yo a sa dumelego? Tempele ya Modimo e na le tumelelano efe le medingwana?”—2 Bakorinthe 6:15-17.

     Dihlatse tša Jehofa di leka ka gohle gore di phedišane le baagišani ba tšona ka khutšo e bile di hlompha taba ya gore motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ikgethela seo a nyakago go se dumela. Eupša ga di keteke meletlo yeo e kgothaletšago go tswakanya ditumelo e bjalo ka ye e latelago:

     Meletlo ya bodumedi yeo e kgothaletšago gore batho bao ba tšwago madumeding a fapafapanego ba bokane gotee bakeng sa go rapela. Ge Jehofa Modimo a be a iša Baisiraele nageng e mpsha yeo badudi ba yona ba bego ba na le madumedi a mangwe, o ile a ba botša gore: “O se ke wa dira kgwerano le bona goba le medimo ya bona. . . . Ge o ka hlankela medimo ya bona, gona seo e tla ba molaba go wena.” (Ekisodo 23:32, 33) Ka gona, Dihlatse tša Jehofa ga di tšee karolo meletlong ya matšatši a a latelago a maikhutšo:

    •  Loy Krathong. Nakong ya moletlo wo woo o ketekwago Thailand, “batho ba dira dibjana ka mahlare, ba tsenya dikerese goba dinkgišabose ka gare ga tšona ke moka ba di lahlela ka meetseng. Ba dumela gore ge ba lahlela dibjana tšeo ka meetseng ba tloša madimabe. Ge e le gabotse moletlo wo ke wa go gopola mohlala wa leoto woo o šiilwego ke Buddha.”​—Encyclopedia of Buddhism.

    •  National Repentance Day. Go ya ka mohlankedi wa mmušo yo a boletšego kuranteng ya The National ya Papua New Guinea, batho bao ba ketekago letšatši le “ba dumelelana le melao ya tumelo ya Bokriste.” O re go keteka letšatši le “go thuša go dira gore batho ba rate tumelo ya Bokriste.”

    •  Vesak. “Le ke letšatši le lekgethwakgethwa go matšatši a makgethwa a Mabuddha. Letšatšing le go ketekwa matswalo a Buddha, go fahlošwa ga gagwe, lehu la gagwe goba go tsena ga gagwe Nirvana.”​—Holidays, Festivals, and Celebrations of the World Dictionary.

      Vesak

     Menyanya ya bodumedi yeo e se go gona ka Beibeleng. Jesu o ile a botša baetapele ba bodumedi gore: “Le dirile lentšu la Modimo lefeela ka tlwaelo ya lena.” O ile a bolela gape gore borapedi bja bona ke bja lefeela ka gobane ba ruta “ditaelo tša batho e le dithutatumelo.” (Mateo 15:​6, 9) Ka ge Dihlatse tša Jehofa di ekwa temošo ye, ga di keteke menyanya e mentši ya bodumedi ya go swana le ye e latelago:

    •  Epiphany (Three Kings’ Day, Timkat, goba Los Reyes Magos). Batho bao ba ketekago letšatši le ba re ba gopola letšatši leo balepi ba dinaledi ba ilego ba etela Jesu ka lona ge e be e sa le lesea goba ba gopola letšatši leo a ilego a kolobetšwa ka lona. “Letšatšing le batho bao ba bego ba sa rapele Modimo wa therešo ba be ba hlompha medingwana ya meetse ao a elelago, dinoka le mekero. Eupša Bakriste ba ile ba fetoša letšatši le ba re ke la go gopola letšatši leo balepi ba dinaledi ba ilego ba etela Jesu goba leo Jesu a kolobeditšwego ka lona.” (The Christmas Encyclopedia) Monyanya wa Timkat e lego wo o sepedišanago le wo re boletšego ka wona ka mo godimo, “ke monyanya wa setšo.”​—Encyclopedia of Society and Culture in the Ancient World.

    •  Feast of the Assumption of the Virgin Mary (Monyanya wa Gore Kgarebe Maria o Ile a Išwa Legodimong). Letšatšing le go ketekwa gore mmago Jesu o ile a išwa legodimong ka mmele wa nama. Puku ya Religion and Society​—Encyclopedia of Fundamentalism e re: “Monyanya wo o be o se gona mehleng ya Bakriste ba mathomo e bile ga go na mo go bolelwago ka wona ka Beibeleng.”

    •  Feast of the Immaculate Conception (Monyanya wa Gore Maria o Belegwe a se na Sebe. “Beibele ga e rute gore Maria o belegwe a se na sebe . . . eupša yeo ke [thuto] yeo kereke e itiretšego yona.”​—New Catholic Encyclopedia.

    •  Lent. Go ya ka New Catholic Encyclopedia nako ya go bontšha boitsholo le go itima dijo e thomile “mengwageng ya bo-400 C.E,” e lego mengwaga e fetago 200 ka morago ga ge Beibele e feditšwe go ngwalwa. Encyclopedia yeo e tšwela pela ka gore: Letšatšing la mathomo la monyanya wa Lent moruti wa Roma o be a tlotša batho bao ba botegelago kereke yeo melora diphatleng tša bona ka Ash Wednesday. Mokgwa wo o thomile go dirwa lefaseng ka moka go tloga ge Lekgotla la Benevento le dira phetho yeo ka 1091.”

    •  Meskel (goba Maskal). Encyclopedia of Society and Culture in the Medieval World e re monyanya wo wa Ethiopia ke wa go keteka gore ba re “ba hweditše Sefapano sa Kgonthe (sefapano seo Kriste a kokotetšwego go sona), ba dira seo ka go gotša mello le go bina ba dikologa mello yeo.” Eupša Dihlatse tša Jehofa ga di diriše sefapano ge di rapela.

  •   Na letšatši leo la maikhutšo le godiša motho yo a itšego, mokgatlo goba leswao la naga?

     Keletšo ya Beibele: “Se ke seo Jehofa a se boletšego a re: ‘Go rogakilwe monnatia yo a botilego motho e bile a ithekga ka matla a batho, le yoo pelo ya gagwe e furalelago Jehofa.’”—Jeremia 17:5.

     Le ge Dihlatse tša Jehofa di rata batho ba bangwe e bile di ba rapelela, ga di tšee karolo menyanyeng e latelago:

     Letšatši la maikhutšo la go hlompha mmuši yo a itšego goba motho yo mongwe yo a tšewago e le wa bohlokwa kudu nageng. Beibele e re: “Lena se boteng motho yo a bušago moya, yena ke selo mang mo a bilego a ka elwa hloko?” (Jesaya 2:22) Ka mohlala, Dihlatse tša Jehofa ga di keteke letšatši la matswalo la kgoši goba kgošigadi e itšego.

     Go keteka letšatši la folaga ya naga. Dihlatse tša Jehofa ga di keteke Letšatši la Folaga. Go re’ng di sa le keteke? Ka gobane Beibele e re: “Itišeng go medingwana.” (1 Johane 5:21) Lehono batho ba bangwe ga ba tšee folaga e le modingwana goba selo seo se ka dirišwago borapeding. Eupša radihistori Carlton J. H. o ngwadile gore: “Folaga ke seka se segolo sa tumelo le selo sa motheo sa borapedi bja botšhaba.”

     Letšatši la maikhutšo la go keteka mokgethwa yo a itšego. Go ile gwa direga eng ge mohlanka wa Modimo a be a khunamela moapostola Petro? Beibele e re: “Petro a mo emiša, a re: ‘Ema; le nna ke fo ba motho.’” (Ditiro 10:25, 26) Ka ge moapostola Petro le baapostola ba bangwe ba se ba ka ba amogela kgodišo yeo e bego e sa ba swanela, Dihlatse tša Jehofa le tšona ga di tšee karolo meletlong ya go godiša goba go hlompha batho bao ba tšewago e le bakgethwa e swanago le ye:

    •  All Saints’ Day. (Letšatši la Bakgethwa ka Moka) “Monyanya woo o godišago bakgethwa ka moka . . . Ga go tsebje gore monyanya woo o thomile kae.”​—New Catholic Encyclopedia.

    •  Fiesta of Our Lady of Guadalupe (Monyanya wa Guadalupe wa go Gopola Kgarebe Maria). Monyanya wa go gopola “mokgethwa wa Mexico” yoo ba bangwe ba dumelago gore ke Maria, mmago Jesu. Go thwe Maria o ile a iponagatša go modiidi yo mongwe ka 1531.​—The Greenwood Encyclopedia of Latino Literature.

      Monyanya wa Guadalupe wa go Gopola Kgarebe Maria

    •  Name Day (Letšatši la Leina). Puku ya Celebrating Life Customs Around the World​—From Baby Showers to Funerals e re: “Le ke letšatši leo go ketekwago leina la mokgethwa yo a itšego. Lesea le reelwa leina la mokgethwa yo a itšego. Le reelwa leina leo ge le eya go kolobetšwa kerekeng. Ge ngwana yoo a godile ka mo lekanego gore a ka itirela diphetho a ka boa ka moo kerekeng go tlo kgonthišetša tumelo ya gagwe.” Puku yeo e tlaleletša ka gore “batho ba dira dilo tša bodumedi ka letšatši leo.”

     Meletlo ya dipolotiki goba yeo batho ba e dirago go kaonefatša naga ya bona. Beibele e re: “Go kaone go tšhabela go Jehofa go e na le go bota motho wa lefaseng.” (Psalme 118:8, 9) Dihlatse tša Jehofa ga di tšee karolo meletlong ya go keteka Letšatši la Bafsa goba Letšatši la Basadi ka gobane di dumela gore Jehofa Modimo ke yena a ka fedišago mathata a mo lefaseng. Eupša bao ba ketekago matšatši ao ba dumela gore batho ke bona ba ka fedišago mathata a mo lefaseng. Dihlatse tša Jehofa ga di keteke le Emancipation Day (e lego letšatši leo mebušo e mengwe e fedišitšego bokgoba dinageng tša yona) goba matšatši a mangwe a go swana le yona. Go e na le moo, di dumela gore Mmušo wa Modimo ke wona feela o ka fedišago kgethollo ya semorafo le go hloka tekatekano.​—Baroma 2:11; 8:21.

  •   Na letšatši leo le dira gore setšhaba se itšego goba morafo o itšego o bonagale eka o bohlokwa go feta setšhaba se sengwe goba morafo o mongwe?

     Keletšo ya Beibele: “Modimo ga a bebe sefahlego, eupša setšhabeng se sengwe le se sengwe motho yo a mmoifago gomme a dira se se lokilego o a amogelega go yena.”—Ditiro 10:34, 35.

     Le ge Dihlatse tša Jehofa di rata dinaga tšeo di dulago go tšona, ga di tšee karolo meletlong yeo e phagamišago setšhaba se itšego goba morafo o itšego ka ditsela tše di latelago:

     Meletlo yeo e godišago mašole. Jesu ga se a ka a kgothaletša barutiwa ba gagwe go re ba ye ntweng, go e na le moo o ile a ba botša gore: “Tšwelang pele le rata manaba a lena le go rapelela bao ba le tlaišago.” (Mateo 5:44) Ka gona, Dihlatse tša Jehofa ga di tšee karolo meletlong yeo e godišago mašole go swana le ye e latelago:

    •  Anzac Day. “Anzac e emela Australian and New Zealand Army Corps.” Le gona ge nako e dutše e eya “Anzac Day e ile ya fetoga letšatši la go gopola batho bao ba bolailwego ntweng.”​—Historical Dictionary of Australia.

    •  Veterans Day (Remembrance Day, Remembrance Sunday, goba Memorial Day). Matšatši a a maikhutšo a godiša “batho bao e bego e le mašole a naga le mašole ao a bolailwego ntweng ya naga.”​—Encyclopædia Britannica.

     Meletlo ya go keteka histori ya naga goba ya ge naga e be e thoma go ipuša. Ge Jesu a be a bolela ka barutiwa ba gagwe, o itše: “Bona ga se karolo ya lefase go etša ge nna ke se karolo ya lefase.” (Johane 17:16) Le ge Dihlatse tša Jehofa di rata go ithuta ka histori ya dinaga tšeo di dulago go tšona, ga di tšee karolo meletlong ya go swana le e latelago:

    •  Australia Day. Go ya ka Encyclopedia of Cultures and Daily Life, letšatšing le go gopolwa “ka 1788 ge Maisemane a be a emišetša folaga ya ona godimo gomme a tsebiša gore a thopile Australia.”

    •  Guy Fawkes Day. Le ke “letšatši la go keteka le go gopola gore Guy Fawkes le Makhatolika ao a bego a mo thekga ba ile ba palelwa ke go bolaya Kgoši James Wa Pele le maloko a palamente ya Engelane ka 1605.”​—A Dictionary of English Folklore.

    •  Independence Day. Dinageng tše dintši, le ke “letšatši leo batho ba ketekago gore naga ya bona ga e sa bušwa ke naga e nngwe.”​—Merriam-Webster’s Unabridged Dictionary.

  •   Na letšatši le la maikhutšo le tumile ka boitshwaro bjo bo sa hlwekago?

     Keletšo ya Beibele: “Nako yeo e fetilego e lekane gore le ka be le dirile thato ya ba ditšhaba ge le be le tšwela pele ditirong tša boitshwaro bjo bo hlephilego, dikganyogong tše di sa laolegego, go nweng ka mo go feteletšego, menyanyeng ya mašata, diphadišanong tša go nwa le borapeding bja medimo ya diswantšho bjo bo šišimišago.”—1 Petro 4:3.

     Dihlatse tša Jehofa di theetša keletšo ya lengwalo le ka go se tšee karolo menyanyeng ya mašata le meletlong yeo batho ba nwago go fetiša tekanyo. Dihlatse tša Jehofa di thabela go bokana le bagwera ba tšona e bile ge e ba di kgetha go nwa bjala, di nwa ka tsela e lekaneditšwego. Di dira sohle seo di ka se kgonago go kwa keletšo ya Beibele yeo e rego: “Go sa šetšwe gore le a ja, le a nwa goba le dira selo le ge e le sefe se sengwe, dirang dilo tšohle gore le tagafatše Modimo.”—1 Bakorinthe 10:31.

     Ka baka leo, Dihlatse tša Jehofa ga di tšee karolo meletlong ya carnival ya ngwaga le ngwaga yeo go yona go letšwago mmino, batho ba binago ka tsela e gobogilego e bile ba itapološa le go ithabiša ka dilo tša go fapafapana ka gobane meletlo yeo e kgothaletša batho go dira dilo tšeo Beibele e di ganetšago. Meletlo ye e akaretša le monyanya wa Bajuda woo o bitšwago Purim. Puku ya Essential Judaism e re le ge moletlo wa Purim mathomong o be o ketekwa e le go gopola go lokollwa ga Bajuda mengwageng e 2 500 e fetilego, gona bjale o ka hlaloswa e le “moletlo wa Mardi Gras goba Carnival ya Bajuda.” Puku yeo e tšwetše pele ka gore batho ba ba lego moletlong woo ba apara ka tsela e gobogilego. Ka mohlala, “banna ba apara diaparo tša basadi. Le gona batho bao ba lego moo ga ba laolege, ba nwa bjala go fetiša tekanyo le go dira mašata.”

 Na Dihlatse tša Jehofa tšeo di sa ketekego matšatši a itšego a maikhutšo di rata batho ba gabo tšona?

 Ee di rata batho ba gabo tšona. Beibele e ruta gore re swanetše go rata ba malapa a gabo rena le go ba hlompha go sa šetšwe tumelo ya bona. (1 Petro 3:1, 2, 7) Ke nnete gore ge yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa a tlogela go keteka matšatši a itšego a maikhutšo, batho ba gabo ba ka nyama, ba kwa bohloko, ba ba ba kwa eka ga a sa ne taba le bona. Ka gona, Dihlatse tša Jehofa tše dintši di kgonthišetša batho ba gabo tšona gore di a ba rata, di ba etela ka dinako tšeo e sego tša meletlo yeo e thulanago le Mangwalo e bile di ba hlalosetša ka tlhompho gore ke ka baka la eng di se sa keteka matšatši a itšego a maikhutšo.

 Na Dihlatse tša Jehofa di botša ba bangwe gore ba se ke ba keteka matšatši a itšego a maikhutšo?

 Aowa ga go bjalo. Dihlatse tša Jehofa di dumela gore motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go itirela phetho. (Joshua 24:15) Dihlatse tša Jehofa di “[godiša] batho ba mehuta ka moka” go sa šetšwe bodumedi goba ditumelo tša bona.​—1 Petro 2:17.

a Sehlogo se ga se bolele ka matšatši ka moka a maikhutšo ao Dihlatse tša Jehofa di sa a ketekego, e bile ga se bolele ka melao ka moka ya motheo ya Beibele yeo di e dirišago go kgetha matšatši a maikhutšo.

b Mithra, Mithraism, Christmas Day & Yalda, by K. E. Eduljee, matlakala 31-33.