Eya go dikagare

Torah ke Eng?

Torah ke Eng?

Karabo ya Beibele

 Lentšu la Seisemane e lego “Torah” le tšwa lentšung la Seheberu toh·rahʹ leo le ka fetolelwago e le “tlhahlo,” “thuto” goba “molao.” a (Diema 1:8; 3:1; 28:4) Mehlala ye e latelago e bontšha kamoo lentšu le la Seheberu le dirišitšwego ka gona ka Beibeleng.

  •   Toh·rahʹ gantši e šupa go dipuku tše hlano tša mathomo tša Beibele, e lego Genesi, Ekisodo, Lefitiko, Numeri le Doiteronomio. Le gona di bitšwa gape gore ke Pentateuch, yeo e tšwago lentšung la Segerika leo le hlalosago gore “dibolumo tše hlano.” Torah e ngwadilwe ke Moshe, ka gona e bitšwa “puku ya molao wa Moshe.” (Joshua 8:31; Nehemia 8:1) Mathomong ge e be e ngwalwa e be e le puku e tee, eupša ka morago e ile ya arolwa e le gore batho ba kgone go e diriša gabonolo.

  •   Le gona Toh·rahʹ e dirišwa go šupa go melao yeo e bego e neilwe Baisiraele ditabeng tše itšego. Ka mohlala e ka šupa go “molao [toh·rahʹ] wa sebego sa sebe,” “molao wa mabapi le lephera” le “molao wa mabapi le Monasari.”​—Lefitiko 6:25; 14:57; Numeri 6:13.

  •   Toh·rahʹ ka dinako tše dingwe e šupa go tlhahlo le thuto yeo e ka bago e etšwa go batswadi, batho ba bohlale goba go Modimo ka boyena.​—Diema 1:8; 3:1; 13:14; Jesaya 2:3.

Torah goba Pentateuch e bolela ka eng?

  •   E re botša ka histori ya ditirišano tša Modimo le batho go tloga tlholong go fihla ka lehu la Moshe.​—Genesi 1:27, 28; Doiteronomio 34:5.

  •   E re botša ka Molao wa Moshe. (Ekisodo 24:3) Molao woo o be o na le ditaelo tše di fetago tše 600. Mo ditaelong tše, yeo e tsebjago kudu ke Shema, goba ge Bajuda ba ipolela seo ba se dumelago. Karolo e nngwe ya Shema e re: “O rate Jehofa Modimo wa gago ka pelo ya gago ka moka, ka moya wa gago ka moka le ka matla a gago ka moka.” (Doiteronomio 6:4-9) Jesu o boletše gore “ye ke taelo e kgolokgolo le ya pele.”—Mateo 22:36-38.

  •   E bile ka gare ga Torah leina la Jehofa le tšwelela ka makga a 1 800. Torah ga e thibele batho go diriša leina la Modimo, go e na le moo e na le ditaelo tšeo di laelago batho ba Modimo gore ba bitše leina la gagwe.​—Numeri 6:22-27; Doiteronomio 6:13; 10:8; 21:5.

Maaka ka Torah

 Maaka: Melao ya Torah e tla dirišwa ka mo go sa felego.

 Therešo: Diphetolelo tše dingwe tša Beibele di bolela gore ditaelo tše itšego tša Torah​—tše bjalo ka molao wa Sabatha, baperisita le Letšatši la Poelano​—ke tša go iša “mehleng ya neng le neng.” (Ekisodo 31:16; 40:15; Lefitiko 16:33, 34) Lega go le bjalo, lentšu la Seheberu leo le dirišitšwego ditemaneng tše, le ka bolela gape gore go fihla nakong e sa tsebjego, e sego ka mo go sa felego. b Ka morago ga gore kgwerano ya Molao wa Moshe e šome ka mengwaga e ka bago e 900, Modimo o ile a bolela e sa le pele gore molao woo o be o tla tšeelwa legato ke “kgwerano e mpsha.” (Jeremia 31:31-33) “Ge [Modimo] a re ‘kgwerano e mpsha,’ o dirile gore [kgwerano] ya pele e felelwe ke nako.” (Baheberu 8:7-13) E ile ya thoma go se sa šoma mengwageng e ka bago e 2 000 e fetilego ka morago ga gore Jesu Kriste a hwe.​—Baefeso 2:15.

 Maaka: Melao ya Bajuda le melao ya Talmud e na le matla a go lekana le a Torah e ngwadilwego.

 Therešo: Ga go na bohlatse bja Mangwalo bja gore Modimo o ile a nea Moshe molao o mongwe wo o sa kago wa ngwalwa go tlaleletša go Torah yeo e ngwadilwego. Lega go le bjalo, Beibele e re: “Jehofa a iša pele a re go Moshe: ‘Ingwalele mantšu a.’” (Ekisodo 34:27) Molao wo mathomong o bego o se wa ngwalwa, ka morago o ile wa ngwalwa gomme wa tsebja e le Mishnah ke moka mafelelong ya ba karolo ya melao ya Talmud yeo e bego e akaretša ditlwaelo tša Bajuda tšeo di thomilwego ke Bafarisei. Gantši ditlwaelo tšeo di be di thulana le Torah. Ka baka leo, Jesu o ile a botša Bafarisei gore: “Le dirile lentšu la Modimo lefeela ka tlwaelo ya lena.”​—Mateo 15:1-9.

 Maaka: Basadi ga se ba swanela go rutwa Torah.

 Therešo: Molao wa Moshe o be o na le taelo ya gore Baisiraele ka moka go akaretša basadi le bana, ba balelwe Molao. Ka baka la’ng? “E le gore ba theetše gomme ba ithute, ka ge ba swanetše go boifa Jehofa Modimo wa [bona] le go ela hloko gore ba phetha mantšu ka moka a molao wo.”​—Doiteronomio 31:10-12. c

 Maaka: Molaetša wa Torah ga o kwešišege.

 Therešo: Moshe yo a ngwadilego Torah, o boletše gore molaetša wa yona o a kwešišega e bile o ka balwa ke mang le mang. (Doiteronomio 30:11-14) Taba ya gore molaetša wa Torah ga o kwešišege e tšwa melaong ya Kabbalah, goba tumelong ya sejuda yeo e dirišago “dikanegelo tša maaka” go hlalosa Mangwalo. d​—2 Petro 1:16.

a Bona Phetolelo Yeo e Kaonefaditšwego ya The Strongest Strong’s Exhaustive Concordance of the Bible, lentšu la bo-8451 karolong yeo e rego “Hebrew-Aramaic Dictionary-Index to the Old Testament.”

b Bala puku ya Theological Wordbook of the Old Testament, Bolumo 2, matlakala 672-​673.

c Go fapana le seo se rutwago ke Torah, molao wa Bajuda o be o thibela basadi go ithuta Torah. Ka mohlala, Mishnah e tsopotše Rabi Eliezer ben Hyrcanus a re: “Mang le mang yo a rutago morwedi wa gagwe Torah, go no swana le ge a mo ruta go itshwara ka tsela e gobogilego.” (Sotah 3:4) Ka pukung ya The Jerusalem Talmud, go na le mantšu a gagwe ge a be a re: “Go ka ba kaone gore mantšu a Torah a fišwe go e na le gore a rutwe basadi.”—Sotah 3:​19a.

d Ka mohlala, ge Encyclopaedia Judaica e hlalosa kamoo batho bao ba dumelago melaong ya Kabbalah ba bego ba lebelela Torah, e re: “Ga go na selo se bohlokwa seo Torah e se bolelago, gaešita le ge go batho ba bangwe e ka bolela selo se itšego.”—Kgatišo ya bobedi, Bolumo 11, letlakala 659.