Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Lenyalo la Gago le ka Phološwa?

Na Lenyalo la Gago le ka Phološwa?

Na Lenyalo la Gago le ka Phološwa?

Beng ba ntlo ba dumela gore ntlo ya bona e boemong bjo bo sa kgahlišego, eupša ba tšere phetho ya go e tsošološa.

NA O ka rata go dira se swanago ka lenyalo la gago? Ge e ba go le bjalo, o tla thoma kae? Leka ditšhišinyo tše latelago.

1 Dirang phetho.

Dumelelana le molekane wa gago gore le tla šoma gotee ka go tliša khutšo lenyalong la lena. Lekang go ngwala diphetho tša lena. Ge wena le molekane wa gago le ikemišeditše, go phološa lenyalo la lena e tla ba selo seo le se dirago gotee.—Mmoledi 4:9, 10.

2 Lemoga bothata.

Ke’ng seo se ilego sa tsena-tsenana le lenyalo la lena? Ka lefoko le tee, ngwala selo seo o naganago gore se a hlaela goba seo o dumago se ka fetoga. (Baefeso 4:22-24) Ka mo go kwešišegago, go ka direga gore bothata bjoo o bo bonago bo fapana le bjoo bo bonwago ke molekane wa gago.

3 Ipeele pakane.

O nyaka go bona lenyalo la gago le le kae dikgwedi tše tshela go tloga gona bjale? Ke diphetogo dife tšeo o ka ratago go bona di direga lenyalong la gago dikgwedi tše tshela go tloga gona bjale? Ngwalang dipakane tša lena. Ge o kwešiša gabotse seo o se nyakago lenyalong la gago, go tla ba bonolo go fihlelela pakane ya gago.—1 Bakorinthe 9:26.

4 Diriša keletšo ya Beibele.

Ge o šetše o lemogile bothata bja gago gomme o bone dilo tšeo o ratago go di kaonefatša, tsoma keletšo ka Beibeleng. Melao ya yona ya motheo ga e felelwe ke nako gomme e tloga e šoma. (Jesaya 48:17; 2 Timotheo 3:17) Ka mohlala, Beibele e kgothaletša wena le molekane wa gago go lebalelana. Ruri, Beibele e re, “bokwala . . ké xe a sa latiše phošô.”—Diema 19:11; Baefeso 4:32.

Gaešita le ge mathomong maiteko a gago a bonala e le a lefeela, o se ke wa langwa! Puku ya The Case for Marriage e bega mafelelo a kgothatšago a nyakišišo e nngwe, ge e bolela gore: “Therešo e tšhoša o šoro: 86 lekgolong ya batho ba sego ba thaba lenyalong bao ba tšwelago pele lenyalong ba hweditše gore, nywaga e mehlano ka morago, ba thabile manyalong a bona.” Gaešita le banyalani bao ba itlhalosago ba se ba thaba ba bile le diphetogo tše dikgolo lenyalong la bona.

Mohlomongwe go ka direga se se swanago le ka wena. Dihlatse tša Jehofa, bagatiši ba makasine wo, ba ile ba hwetša gore Beibele e na le melao ya motheo e šomago bakeng sa banyalani. Ka mohlala, manyalo a mantši a kaonefala ge balekane ba le botho gomme ba šokelana ka bonolo le go lebalelana ka bolokologi. Basadi ba ile ba ithuta bohlokwa bja go bontšha “moya wo o homotšego le o boleta,” gomme banna ba ile ba hwetša mehola ya go se galefele basadi ba bona o šoro.—1 Petro 3:4; Bakolose 3:19.

Melao ye ya motheo ya Mangwalo e a šoma ka gobane Mongwadi wa Beibele, Jehofa Modimo, o thomile lenyalo. O re’ng o sa kgopele Dihlatse tša Jehofa tsebišo e oketšegilego ya kamoo Beibele e ka thušago lenyalo la gago? *

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 14 Bakeng sa go thuša malapa, Dihlatse tša Jehofa di gatišitše puku ya matlakala a 192 e nago le sehlogo se se rego Sephiri sa Lethabo la Lapa. Bakeng sa tsebišo e oketšegilego ngwalela bagatiši ba makasine wo atereseng e swanetšego e lokeleditšwego go letlakala 5 la makasine wo.