Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE

Kamoo o ka Lebeletšanago le go Lapa Kudu

Kamoo o ka Lebeletšanago le go Lapa Kudu

ANIL o be a lapile ka mo go feteletšego. O be a amogetše mošomo o mofsa ka ge o be o mo holofeditše maemo a phagamego le mogolo o oketšegilego. Eupša ga bjale o be a šoma go fihla bošego le mafelobekeng, ka dinako tše dingwe a šoma diiri tše 80 ka beke. O re: “Tikologo yeo ke bego ke šoma go yona e be e hlakahlakane e bile ke neilwe boikarabelo ka moka. Ke ile ka ipotšiša gore: ‘Ke be ke re ke dira’ng? Ge ke sa dire diphetogo, ke gona ge ke ipolaile.’” Anil o be a dula a lapile.

Go lapa kudu mošomong ga e fo ba molapo feela, eupša go feta kgateletšego e tlwaelegilego ya mošomo wa letšatši le letšatši. Go lapa kudu go akaretša go dula o nolegile moko, go ikwa o ferekane kudu le go hloka maatla. Gantši batho bao ba lapilego kudu ga ba sa rata mošomo wa bona, ga ba sa na matla a go šoma gomme ga ba sa tšweletša. Dinyakišišo gape di re go lapa kudu go ka bakela motho malwetši a maikwelo le a mmele.

Go lapa kudu go bakwa ke’ng? Gantši sebaki ke mošomo o montši. Ka baka la mathata a tša ikonomi, bahiri ba bangwe ba nyaka gore bašomi ba šome diiri tše dintši, gomme ka dinako tše dingwe ba šomela tšhelete e nyenyane. Ka baka la thekinolotši ba bangwe ba dula ba šoma, gomme ga ba sa kgona go dira phapano magareng ga nako ya mošomo le ya motho ka noši. Go ba bangwe, go tšhaba go felelwa ke mošomo, go palelwa ke go laola mošomo goba go se swarwe ka toka, di tlaleletša go lapeng kudu. Dibaki tše dingwe ke diphapano le bašomigotee goba go se tsebe dilo tšeo di tlago pele bophelong.

Motho a ka ipakela go lapa kudu. Ka ge ba bangwe ba phegelela maemo a itšego le mogolo o montši, ba ikokeletša mošomo. Batho ba bjalo ba ka ikhwetša ba na le mošomo o montši gomme seo sa dira gore ba lape kudu.

Ge e ba o lapišitšwe ka mo go feteletšego ke mošomo, o ka thušwa ke’ng? Ke therešo gore go ka bonagala go sa kgonege go dira diphetogo ge e ba o ikhwetša o le ka tlase ga maemo ao o sa kgonego go a laola. Lega go le bjalo, ela hloko megato e mene e latelago yeo e ka thušago motho go lebeletšana le go lapa kudu. O ka ba o na le ditharollo tše dintši go feta kamoo o naganago.

 1. HLAHLOBA DILO TŠEO DI TLAGO PELE BOPHELONG.

Ke’ng seo se lego bohlokwa kudu go wena? Batho ba bantši ba etiša pele malapa a bona le go phela gabotse mmeleng. Gantši go thata go etiša pele dilo tše ge o lapile kudu.

Ge o tseba dilo tšeo di tlago pele bophelong, o itokišeletša go dira diphetho tše thata le go amogela go lahlegelwa ke se sengwe gore o hwetše se sengwe. Ka mohlala, mohlomongwe o a lemoga gore mošomo wa gago o tla dira gore o feleletše o lapa kudu. Lega go le bjalo o ipotša gore, ‘Nka se kgone go tlogela mošomo goba go šoma diiri tše dinyenyane; ke hloka tšhelete!’ Ke therešo gore batho ka moka ba nyaka tšhelete, eupša o nyaka bokae le gona o ikemišeditše go lahlegelwa ke dilo dife tše bohlokwa gore o e hwetše?

Phema kgateletšo ya go ekiša seo ba bangwe ba se tšeago se le bohlokwa. Dilo tšeo wena le mothwadi wa gago le di tšeago di le bohlokwa ga di swane. Ba bangwe ba kgetha go etiša mošomo pele maphelong a bona, eupša seo ga se bolele gore le wena o swanetše go dira se se swanago.

MOLAO WA MOTHEO WA BEIBELE: “GAEŠITA LE GE MOTHO A ATETŠWE KE DILO, FELA BOPHELO BJA GAGWE GA BO TLIŠWE KE DILO TŠE A NAGO LE TŠONA.”—LUKA 12:15

2. NOLOFATŠA BOPHELO BJA GAGO.

E le gore o fokotše kgateletšego le go ba le nako ya dilo tšeo ruri e lego tše bohlokwa go wena, mohlomongwe o ka nagana ka go šoma diiri tše dinyenyane, ka go kgopela mothwadi wa gago gore a fokotše mošomo wa gago goba mohlomongwe o ka phetha ka go nyaka mošomo o mongwe. Go sa šetšwe phetho yeo o e dirago, go tla nyakega gore o fetoše tsela yeo o dirišago tšhelete le mokgwa wa gago wa bophelo. Se se a kgonega, e bile se ka no ba se se thata go etša kamoo o bego o nagana ka gona.

Dinageng tše dintši, batho bao ba tshwenyegilego ka go reka le go rekiša, ba fetiša kgopolo ya gore lethabo le tlišwa ke tšhelete le dithoto. Eupša therešo ke gore ga go bjalo. Go phela bophelo bjo bonolo go go nea tokologo le kgotsofalo. E le gore o itokišeletše phetogo e bjalo, go nyakega gore o fokotše ditshenyagalelo le go boloka tšhelete. Leka go fokotša goba go fediša dikoloto. Boledišana le ditho tša lapa la gago mabapi le go nyakega ga go dira diphetogo, gomme o kgopele thekgo ya bona.

MOLAO WA MOTHEO WA BEIBELE: “GE RE NA LE DIJO LE DIAPARO RE TLA KGOTSOFALA KA TŠONA.”—1 TIMOTHEO 6:8

 3. TSEBA GORE KE NENG O KA GANAGO MOŠOMO.

Boledišana le mothwadi wa gago ge e ba o newa mošomo o montši kudu goba o na le bothata bjo bo tšwelago pele mošomong. Ge e ba go kgonega, etla ka ditšhišinyo tšeo di kgotsofatšago wena le mothwadi wa gago. Kgonthišetša mothwadi wa gago gore o ikemišeditše go šoma, gomme o mo hlalosetše seo o tlago go se dira; eupša mmotše ka mo go kwagalago e bile o tiile ka seo o ka se kgonego go se dira.

Eba le ponelopele gomme o be le tekatekano. Ge e ba o nyaka go fokoletšwa mošomo, mothwadi wa gago o tla nyaka gore o amogele mogolo o monyenyane. Letela dikotsi tše bjalo ka go lahlegelwa ke mošomo gomme o tsebe gore o tlo dira eng. Gopola gore go kaone go nyaka mošomo o mongwe mola o sa šoma.

Le ge wena le mothwadi wa gago le fihleletše phetho ya gore o tla šoma bjang, o sa dutše o ka gapeletšwa go šoma ka mo go oketšegilego. O ka thušwa ke’ng go dula o kgomaretše phetho ya gago? Ka go se fetole seo le kwanego ka sona. Ge o dira bjalo o tla ba le matla a go botša mothwadi wa gago go dira se se swanago, go akaretša le go newa tekanyo ya mošomo wo le kwanego ka yona.

MOLAO WA MOTHEO WA BEIBELE: “ANKE ‘EE’ YA LENA E BE EE, ‘AOWA’ YA LENA E BE AOWA.”—MATEO 5:37

 4. IPHE NAKO YA GO KHUTŠA.

Le ge mošomo wa gago o se na mathata a magolo, o sa dutše o ka gateletšega, wa šoma le batho ba hlogothata le go ba le maemo ao a sa thabišego. Ka gona iphe nako e lekanego ya go khutša le go itapološa. Gopola gore ga go nyakege tšhelete e ntši gore wena le lapa la gago le itapološe.

Ntle le mošomo, dira segwera le batho ba bangwe gomme o pheme go itheta ka mohuta le tekanyo ya mošomo woo o o dirago. Ka baka la’ng? Puku ya Your Money or Your Life e re: “Seo o lego sona se feta kgole mošomo wa gago.” Ge e ba seriti sa gago se tlišwa ke mošomo, gona o tla thatafalelwa ke go laola nako yeo mošomo wa gago o go jelago yona.

MOLAO WA MOTHEO WA BEIBELE: “SEATLA SE SE TLETŠEGO KHUTŠO SE PHALA DIATLA TŠE PEDI TŠE DI TLETŠEGO BOITAPIŠO GOTEE LE GO KITIMIŠA PHEFO.”—MMOLEDI 4:6

Na o ka kgona go dira diphetogo tše di nyakegago bakeng sa go lebeletšana ka katlego le go lapa kudu? Ee, o ka kgona. Anil, yo go boletšwego ka yena mathomong a sehlogo se, o kgonne go dira bjalo. O re: “Ke ile ka ikgokaganya le mothwadi wa ka wa nakong e fetilego ke kgopela go mo šomela gape, gomme o ile a dumela. Ke be ke na le dihlong tša go lebelela bao nkilego ka šoma le bona ka ge ke ile ka ba botša gore ke yo ‘nyaka mafulo a matala.’ Ke ile ka swanelwa ke go amogela mogolo o monyenyane. Eupša ke ile ka ba le khutšo ya monagano, e bile ka hwetša nako e ntši ya go ba le ba lapa la ka le ya go dira dilo tše dingwe tše bohlokwa.”