Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE

Kholofelo go Bao ba se Nago Magae le Badiidi

Kholofelo go Bao ba se Nago Magae le Badiidi

Joe o kile a hlankela bošoleng kua United States. Mathata a gagwe le a lapa a ile a dira gore a hloke legae ka nywaga e 18. Ka ngwaga o mongwe o ile a thoma go etela bokgobapuku bja moo a dulago, moo ka dinako tše dingwe a bego a fela a boledišana le rabokgobapuku. Dipoledišano tšeo di ile tša fetoša bophelo bja gagwe.

Lesogana le lengwe la kua Argentina e lego Martín, le be le ikwa le se na tswalano le Modimo. Bophelo bo be bo bonagala bo se na morero go lona. Ka ge le be le tsoma morero wa bophelo, le ile la tloga gae gomme la feleletša le dula lebopong. Eupša go e na le gore le hwetše dikarabo tšeo le bego le di tsoma, le ile la ba le kgateletšego e kgolo ya monagano. Le ile la lopa Modimo le lla ka gore: “Ge e ba o le gona, hle nthuše gore ke go hwetše.” Mafelelo e bile afe? Re tla bona.

GO NA le mabaka a fapafapanego ao a dirago gore batho ba hloke magae. Ba bangwe go swana le Joe, ba ba le mathata bophelong. Mola ba bangwe go swana le Martín, ba fo tlogela bophelo bjo bo “tlwaelegilego,” ka ge ba nagana gore ga bo na morero. Lega go le bjalo ba bangwe ba hloka magae ka baka la bodiidi, dikotsi tša tlhago, bošoro bja ka gae, go dirišwa gampe ga dihlaretagi goba bjala, malwetši a monagano, go se kgone go lefelela ntlo goba go lahlegelwa ke mošomo.

Moprofesara wa thuto ya tša monagano e lego Paul Toro o re lege mathomong go be go naganwa gore go hloka magae ke bothata bja dinaga tšeo di hlabologago goba tšeo di sentšwego ke ntwa goba go phuhlama ga tša ikonomi, ga bjale ke “bothata bjo bogolo le dinageng tšeo di hlabologilego.” * Dibaki tše dikgolo e ka ba e le melao ya mmušo ya go thuša malapa ao a hwetšago tšhelete e nyenyane le go se lekane ka tša megolo moo go tšwelago pele.

Batho ba bantši ba tshwenyegile ka bokamoso. Lega go le bjalo, ba bangwe ba fokoditše dipelaelo tša bona ka go ela hloko seo Beibele e se bolelago ka bokamoso—e lego taba yeo re tlago go bolela ka yona ka moragonyana. Le gona, go etša ge Joe le Martín ba iponetše ka noši, Beibele e ka kgona go re thuša gona bjale ka go re nea melao ya motheo yeo e kwagalago yeo re ka phelago ka yona—melao ya motheo yeo e kaonefatšago tšhireletšego ya rena ya tša ikonomi gotee le go phela ga rena gabotse maikwelong.

BEIBELE E FETOTŠE BOPHELO BJA GAGWE

Cindi yoo gantši a bego a bona Joe bokgobapukung bjoo a bego a šoma go bjona o boletše gore, “Joe o be a bonagala a le bohlale, a na le mekgwa e bile a ikokobeditše.” Ka ge Cindi e le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, o ile a mo nea dikopi tša dimakasine tša Morokami le Phafoga! gomme a mo laletša dibokeng tša Bokriste. O ile a swarwa ka botho le ka tlhompho ge a le moo, ka gona o ile a thoma go ya ka mehla. Joe o ile a dumela go swarelwa thuto ya Beibele ke yo mongwe wa banna ba ka phuthegong.

Go ithuta Beibele ga Joe go mo thušitše gore a itlhomphe

Joe o ile a homotšwa kudu ke seo a bego a ithuta sona, ke moka o ile a thoma go diriša dithuto tša Beibele, gaešita le ge seo se be se bolela gore a dire diphetogo tše dikgolo bophelong bja gagwe. Ka mohlala, o ithutile gore bophelo ke mpho e tšwago go Modimo, yeo e swanetšego go swarwa ka tlhompho le gore go kgoga go šilafatša mmele. (Psalme 36:9) Ka gona, o ile a kgaotša go kgoga ka go dumelelana le molao wa motheo wo go boletšwego ka wona go 2 Bakorinthe 7:1 o rego: “A re itlhwekišeng ditšhila tšohle tša nama.” Go ba gona, phetho yeo Joe a e dirilego e ile ya mo hola ka tša maphelo le go mmolokela tšhelete.

Ka go diriša keletšo ya Beibele ya gore re swanetše go dira sohle seo re ka se kgonago go hlokomela dinyakwa tša rena tša nama, Joe o ile a thoma go nyaka mošomo. * (1 Bathesalonika 4:11, 12) Mmoledi 2:24 e re: “Ga go se se phalago gore motho a je le go nwa gomme a thabiše moya wa gagwe ka tše botse ka baka la boitapišo bja gagwe.” Lethabo le bjalo le tlišwa ke go itlhompha, ka ge modiro wo o dirwago ka potego o re nea seriti. E bile le re tutueletša go thuša bao ba hlokago.—Baefeso 4:28.

Ka baka la maiteko ao Joe a bego a a di- ra, Cindi o re, “phuthego e ile ya mo amogela, e bile ba bangwe ba ile ba mo thuša gore a hwetše ntlo ya maleba le dilo tše dingwe tšeo a bego a di hloka.” Joe o ile a tšwela pele a gola moyeng gomme ge nako e dutše e eya o ile a kolobetšwa gore e be yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Ga bjale a ka bolela go tšwa go seo a ithutilego sona ge a kgothatša ba bangwe gore ba tsome bohlale bjo bo tšwago go Modimo bjoo bo lego ka Beibeleng.—Diema 3:13, 14.

O ILE A HWETŠA MORERO WA BOPHELO

Martín o ile a thoma go tsoma morero wa bophelo ge a na le nywaga e 20. O re: “Ke ile ka nyakišiša ka madumedi le difilosofi gomme ka diriša dihlaretagi ke holofetše gore ke tla thaba eupša ga se gwa ba bjalo.” O ile a dula kua California, U.S.A. ka nakwana, ke moka a ya Hawaii. O gopola ka gore: “Ke be ke nagana gore ke hweditše paradeise.” Eupša lefelo leo le lebotse ga se la dira gore ke thabe. O gopola ka gore: “Ke ile ka gateletšega kudu monaganong moo ke ilego ka nagana le go ipolaya.” Ka nako yeo o ile a lla gabohloko gomme a lopa Modimo ka gore: “Ge e ba o le gona, hle nthuše gore ke go hwetše.”

Ga bjale Martín o na le pono e botse ka bophelo

Martín o ile a gopola gore pejana o be a bone leswao leo le ngwadilwego gore: “Holo ya Mmušo ya Dihlatse tša Jehofa.” O ile a phetha ka gore a ye dibokeng tša Bokriste. O re: “Ke ile ka tsena ka Holong ke na le moriri o motelele le ditedu e bile ke apare diaparo tšeo ke bego ke feditše dikgwedikgwedi ke di apara. Lega go le bjalo, ke ile ka amogelwa ka borutho.” Martín o ile a dumela go swarelwa thuto ya Beibele, gomme ka mehla o be a tloga moo a bego a dula gona lebopong ka maoto a eya lefelong leo le bulegilego la ka toropong gore a yo ithuta Beibele gona.

Mafelelong, Martín o ile a thoma go hwetša dikarabo tše di kgotsofatšago tša dipotšišo tša gagwe. Ka baka la seo, kgateletšego ya gagwe ya monagano e ile ya kaonefala ke moka a ba le lethabo leo Jesu a boletšego ka lona ge a be a re: “Go thaba bao ba lemogago gore ba nyaka dilo tša moya.”—Mateo 5:3.

“Batho ba be ba makaditšwe ke diphetogo tšeo ke bego ke di dira”

Pono ya Martín e mpsha ka bophelo e ile ya thoma go bonagala ge a be a diriša melao ya motheo ya Beibele e swanago le yeo e thušitšego Joe, yo go boletšwego ka yena pejana, yoo a ilego a thoma go itlhokomela. Martín o ile a thoma go lokiša ponagalo ya gagwe, gomme ka thušo ya Dihlatse, o ile a hwetša mošomo le lefelo la bodulo. O re: “Peleng, ke be ke tsebja ke le monna wa go hloka legae wa lefelong le le bulegilego la ka toropong, eupša ga bjale batho ba mo ke dulago ba be ba makaditšwe ke diphetogo tšeo ke bego ke di dira.”

Ka morago, Martín o ile a boela Argentina, moo a ilego a kolobetšwa gore e be yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Ga bjale o tšeela godimo tokelo ya go thuša ba bangwe moyeng gore ba hwetše dikarabo tša dipotšišo tše bohlokwa bophelong.

GE GO HLOKA MAGAE LE BODIIDI DI TLA BE DI SE SA LE GONA

Mohlanka wa Modimo wa bogologolo e lego Jeremia, o phetše nakong yeo go bego go na le tlalelo e kgolo. Lenaba le sehlogo le be le hlasetše motse wa gabo gomme le išitše batho ba bantši bothopša le bokgobeng. (Dillo tša Jeremia 1:3) Lege a ile a phonyoga, Jeremia o be a lahlegetšwe ke dilo ka moka tšeo a bego a na le tšona. A kwele bohloko, o ile a rapela ka gore: “Gopola go hlakišwa ga ka le go hloka ga ka legae.”—Dillo tša Jeremia 3:19.

Go sa šetšwe ditlaišego tša gagwe, Jeremia ga se a ka nyama kudu. Ka baka la’ng? Ka gobane o be a tseba gore Jehofa a ka se mo lahle. (Jeremia 1:8) Le gona, e be e le morutwana wa Mangwalo ao a bolelago ka nako ya ge bodiidi le tlaišego di tla bego di se sa le gona gomme di tšeetšwe legato ke khutšo le tšhireletšego.—Psalme 37:10, 11.

Maemo ao a ka se tlišwe ke maiteko a batho, eupša a tla tlišwa ke pušo e phethagetšego e lego Mmušo wa Modimo. (Daniele 7:13, 14) Kgoši ya Mmušo woo ke Jesu Kriste, yoo ge a be a sa le mo lefaseng e le motho, a ilego a kwela badiidi bohloko. (Luka 7:22; 14:13) Ka tlase ga pušo ya gagwe, “moloki o tla atlega, le khutšo e tla ata . . . O tla hlakodiša modiidi yo a llelago thušo, le mohlaki gotee le mang le mang yo a se nago mothuši. O tla lopolla moya wa bona kgatelelong le bošorong.”—Psalme 72:7, 12, 14.

“Ba tla aga dintlo ba dula go tšona.”—Jesaya 65:21

Jesu o be a ruta kudu ka Mmušo wa Modimo. (Luka 4:43) O ile a ba a ruta batho go rapela ka gore: “Mmušo wa gago a o tle. Thato ya gago a e direge le mo lefaseng bjalo ka ge e direga legodimong.” (Mateo 6:9, 10) Bophelo bo tla ba bjang mo lefaseng ge go tla be go buša Mmušo wa Modimo? Beibele e re nea ponelopele e kgahlišago. Ka mohlala, ge e bolela ka balata ba Mmušo wa Modimo e re:

  • “Ba tla aga dintlo ba dula go tšona; ba tla bjala dirapa tša merara ba ja dienywa tša tšona. Ba ka se ke ba aga gwa dula o šele; ba ka se ke ba bjala gwa ja o šele. . . . Bahlaolwa ba ka ba tla thabela modiro wa diatla tša bona ka botlalo.”—Jesaya 65:21, 22.

  • “Yo mongwe le yo mongwe o tlo dula ka tlase ga morara wa gagwe le ka tlase ga mogo wa gagwe, go ka se be le yo a ba tšhošago; ka gobane go boletše molomo wa Jehofa wa madira.”—Mika 4:4.

Kholofelo yeo e kgonthišeditšwego e ka re matlafatša ge re lebeletšane le diteko. Ka nako e swanago, melao ya motheo ya Beibele e ka re thuša gore re phele bophelo bjoo bo nago le morero le bjo bo kgotsofatšago gona bjale, go etša ge Joe, Martín le ba bangwe ba bantši ba lemogile seo. Go ba gona, Mmopi wa rena, e lego Jehofa Modimo, o re kgonthišetša ka gore: “Yo a ntheetšago, o tla dula a bolokegile a sa tšhoge go welwa ke masetlapelo.” (Diema 1:33) Eka mantšu ao a ka itlhatsela e le a kgonthe bophelong bja gago!

^ ser. 6 Batho ba dimilione ba gapeletšegile go tlogela magae a bona ka baka la ntwa, bošoro goba go tlaišwa gomme ba tšhabela dinageng tše dingwe goba ba fetoga bafaladi gaešita le nageng ya gabo bona. Bothata bjo go boletšwe ka bjona tokollong ya Phafoga! ya February 8, 2002.

^ ser. 11 Batho ba bangwe bao ba nyakago go šoma ba a palelwa, mohlomongwe ka baka la bogole, bolwetši goba botšofadi. Modimo ga a kgahlwe ke motho yo ‘a sa nyakego go šoma.’—2 Bathesalonika 3:10.