1. So vetinela o Jehova okolenge so kainena pe?

 IAKO o Jehova tano amaro Stvoriteli, Sudija hem lestar avela o zakoni, ov isto agjaar tano amaro nebesno Dad kova so mangela amen (Ps. 100:3; Isa. 33:22). Keda grešinaja leske hem palo adava čače kainaja amen, ov na samo so šaj te prostinel amenge nego isto agjaar mangela te kerel adava (Ps. 86:5). Preku o proroko Isaija o Jehova uverinela amen: „Iako tumare grevija tane sar lolo platno, ka oven parne sar iv“ (Isa. 1:18).

2. So valjani te kera ako mangaja te ova ko mir e javerencar?

² Adaleske so siem nesovršena, sarine amen vakeraja hem keraja bukja kolencar so povredinaja e javeren (Jak. 3:2). Sepak, šaj te ova e javerencar ko šukar odnosija samo ako siem spremna te prostina (Izr. 17:9; 19:11; Mat. 18:21, 22). Keda povredinaja amen jekh jekhea bašo nesave tikne bukja o Jehova očekujnela amendar te prostina (Kol. 3:13). Valjani te kera adava, soske o Jehova spremno prostinela amenge „bašo pobare bukja“ (Isa. 55:7).

3. So ka dikha ki akaja statija?

³ Ki akaja statija ka dikha sar o nesovršena manuša šaj te prostinen e javerenge sar o Jehova so kerela adava. Kola grevija mora te vakera e starešinenge? Soske pottikninela  amen o Jehova te prostina e javerenge? Hem so šaj te sikljova taro amare phralja hem phenja kola so doživingje bari nepravda adaleske so o javera grešingje sprema lende?

4. a) So valjani te kerel jekh Jehovaskoro sluga keda kerela baro grevo? b) So valjani te kerel jekh starešina keda kerela lafi jekhe grešnikoja?

⁴ Amen valjani te vakera e starešinenge keda kerela pe pharo grevo. Nesave taro adala phare grevija šaj te arakha len ko 1. Korinkjanite 6:9, 10. Ako kerela pe pharo grevo adalea phagela pe e Devleskoro zakoni. Ako jekh phral kerela asavko grevo tegani ov valjani te molinel e Jehova te prostinel leske hem valjani te kerel e starešinencar lafi (Ps. 32:5; Jak. 5:14). Savi odgovornost isi e starešinen? Samo e Jehova isi le pravo celosno te prostinel amare grevija hem ov kerela adava preku i otkupnina. * Ama o Jehova isto agjaar dengja odgovornost e starešinenge te odlučinen dali o grešniko šaj te ačhovel ko sobranie hem ko adava pomožinena len o bibliska načelija (1. Kor. 5:12). Ola isto agjaar razmislinena bašo akala pučiba: Dali o grevo so kergja le sine svesno kerdo? Dali manglja te garavel o grevo e javerendar? Dali poviše vreme kerela adava grevo? A soj najvažno, dali čače kainela pe bašo grevo so kergja? Dali šaj jasno te dikhel pe kaj o Jehova prostingja leske? (Dela 3:19).

5. Savi korist isi amen taro adava so kerena o starešine?

⁵ Keda o starešine kerena lafi e grešnikoja, lengiri cel tani te anen i isto odluka koja so više o Jehova angja la ko nebo (Mat. 18:18). Sar akava koristinela e sobranieske? O sobranie tano zaštitimo taro grešniko so na kainela pe agjaar so nane delo taro sobranie hem našti te kerel šteta e Jehovaskere skapocena slugenge (1. Kor. 5:6, 7, 11-13; Tit 3:10, 11). Adava isto šaj te pomožinel e grešnikoske te kainel pe hem te ovel le korist taro adava so prostinela leske o Jehova (Luka 5:32). O starešine molinena pe e Jehovaske te pomožinel okoleske so kainela pe te ovel palem paše lea (Jak. 5:15).

6. Dali o Jehova ka prostinel nekaske soj tano isklučimo? Objasnin.

⁶ So ako nekoj na kainela pe keda o starešine kerena lea lafi? Ko adava slučaj ka ovel isklučimo taro sobranie. A ako phaglja jekh zakoni tari država tegani o starešine na samo so ka isklučinen le, nego isto agjaar nane te zaštitinen le taro posledice. O Jehova dozvolinela e vlastenge te sudinen hem te kazninen sekole jekhe kova so phagela o zakoni bizi razlika dali kainela pe ili na (Rim. 13:4). Sepak, keda pokasno haljola kaj adava so kergja tano pogrešno hem meninela plo stavi hem ple postapke, tegani o Jehova tano spremno te prostinel leske (Luka 15:17-24). Čak ako leskere grevija sine but phare (2. Let. 33:9, 12, 13; 1. Tim. 1:15).

7. Ko savo način šaj te prostina nekaske so grešingja amenge?

⁷ Kobor kerela amenge polokho adava so džanaja kaj na valjani te odlučina dali o Jehova ka prostinel jekhe grešnikoske ili na. Sepak, isi nešto so valjani te odlučina. Soj adava? Ko nesavo slučaj, šaj nekoj but grešingja amenge ama tegani šaj  halilo kaj grešingja hem rodingja te prostina leske, a ko javer slučaj šaj na kergja adava. Čak tegani da šaj te birina te prostina leske agjaar so ko amaro vilo ka odlučina te na ikera holi sprema leste. Ama te ova iskrena, bašo adava valjani vreme hem trudo posebno ako siem sine but dukhavde taro adava. I Stražarsko kula taro 15 septemvri 1994 berš vakerela: „Ako prostinea jekhe grešnikoske, adava na značinela kaj odobrinea i greška. Jekh hristijani kova so prostinela isi le doverba ko Jehova hem adaleske mukhela adaja buti e Jehovaske ko vasta. Ov tano pravedno Sudija taro celo univerzum hem ka anel pravda ko ispravno vreme“. Soske pottikninela amen o Jehova te prostina hem te mukha ov te sudinel, javere lafencar te mukha adaja buti leske ko vasta?

8. Sar adava so prostinaja sikavela kaj ceninaja e Jehovaskiri milost?

⁸ Ako prostinaja sikavaja cenenje. O Isus sporedingja e Jehova jekhe gazdaja kova so žalingja ple robo hem adaleske na rodingja lestar te iranel leske o baro borči. Ama, adava robo na sine milostivo jekhe roboja kova so dužinela leske sine jekh but potikni suma pare (Mat. 18:23-35). So manglja te sikavel amen o Isus? Ako čače ceninaja e Jehovaskiri bari milost sprema amende, tegani adava valjani te pottikninel amen te prostina e javerenge (Ps. 103:9). Angleder but berša i Stražarsko kula vakergja bašo akava: „Bizi razlika kobor puti prostinaja amare phralenge hem phenjenge, nikogaš nane te prostina doborom kobor so o Jehova prostinela sekole jekheske preku e Hristoseskiri otkupnina“.

9. Kaske sikavela o Jehova milost? (Matej 6:14, 15).

⁹ Ako prostinaja e javerenge o Jehova ka prostinel amenge. O Jehova sikavela milost okolenge soj tane milostiva (Mat. 5:7; Jak. 2:13). Kobor tano adava važno doznajnaja taro adava sar o Isus sikavgja ple sledbenikon te molinen pe. (Čitin Matej 6:14, 15.) Jekh slično pouka sikljovaja taro adava so vakergja o Jehova e Joveske. Akava verno manuš sine but povredimo taro adava so vakergje o Elifaz, o Vildad hem o Sofar. Ama o Jehova vakergja e Joveske te molinel pe lenge. Čak otkeda o Jov kergja adava, o Jehova dengja le bereketi (Jov 42:8-10).

10. Soske tano štetno amenge ako ikeraja holi? (Efešanite 4:31, 32).

¹⁰ Ako ikeraja holi keraja šteta amenge. I holi tani sar pharipe so phiravaja le. Adaleske o Jehova mangela te cida i holi te šaj te ovel amen mir. (Čitin Efešanite 4:31, 32.) Ov pottikninela amen „cide tutar o gnev hem mukh i holi“ (Ps. 37:8). Akava sovet šaj but te pomožinel amenge. Ako ikeraja holi adava šaj but lošno te vlijajnel ko amaro fizičko hem emocionalno sastipe (Izr. 14:30). Te ačhova holjame nekaske so povredingja amen tano slično sar te phene pijaja otrov. Adalea na povredinaja e javere nego samo amende korkori. Znači keda prostinaja e javerenge tano sar te phene keraja šukaripe korkori amenge (Izr. 11:17). Ovela amen andruno mir hem šaj ponadari da te služina e Jehovaske.

11. So vakerela i Biblija baši odmazda? (Rimjanite 12:19-21).

¹¹ I odmazda tani e Jehovaskiri. O Jehova na dengja amen pravo te irana lošnipaja nekaske so grešingja amenge. (Čitin Rimjanite 12:19-21.) Adaleske so siem ograničime hem nesovršena amen našti te  procenina o bukja ispravno sar o Devel so šaj (Evr. 4:13). Ponekogaš, amare čuvstvija šaj te keren amenge pharo ispravno te postapina. O Jehova pottikningja e Jakove te pišinel: „E manušeskiri holi na anela i pravednost koja so rodela o Devel“ (Jak. 1:20). Šaj te ova uverime kaj o Jehova ka postapinel ko ispravno način hem ka kerel sa te šaj te anel i pravedno odluka.

12. Sar šaj te sikava doverba ki e Jehovaskiri pravda?

¹² Keda prostinaja sikavaja kaj isi amen doverba ki e Jehovaskiri pravda. Ako mukhaja o bukja e Jehovaske ko vasta, sikavaja doverba ko Jehova kaj ka cidel sekoja šteta so kergja o grevo. Ko nevo sveto, nikogaš više nane te setina amen ko bukja so dukhavena amen a ni nane te pojavinen pe amenge ko vilo (Isa. 65:17). Ama keda siem but povredime, dali čače šaj te na ikera holi sprema nekaste? Dikh sar nesave uspejngje ko adava.

13-14. So sikliljan taro Toni hem taro Hose bašo prostibe?

¹³ But phralja hem phenja odlučingje te prostinen e javerenge iako sine lendar but povredime. Save bereketija dobingje adaleske so prostingje?

¹⁴ But berša angleder te ovel e Jehovaskoro svedoko, o Toni * kova so živinela ko Filipini doznajngja kaj jekh manuš kova so vikinela pe Hose mudargja leskere pophure phrale. Ko adava vreme, o Toni sine but agresivno hem nasilno hem adaleske manglja te odmazdinel pe. O Hose sine phanlo bašo adava so kergja. Pokasno keda o Hose sine mukhlo taro zatvor, o Toni dengja sovli kaj ka arakhel le hem ka mudarel le, adaleske kingja peske pištoli. Ama ko adava periodi o Toni počmingja te proučinel i Biblija e Jehovaskere svedokoncar. Ov vakerela: „Džikote proučinava sine, sikliljum kaj valjani te meninav mli ličnost hem mle postapke, a adava značinela sine kaj na valjani više te ikerav holi“. Palo nesavo vreme, krstingja pe o Toni, hem pokasno ulo starešina. Keda doznajngja kaj o Hose isto agjaar ulo e Jehovaskoro svedoko but iznenadingja pe. Keda dikhle pe, ola  gušingje pe hem o Toni vakergja e Hoseske kaj prostingja leske. O Toni vakergja kaj adaleske so prostingja leske sine doborom but bahtalo so našti sine te opišinel adava lafencar. Čače, o Jehova nagradingja e Toneskiri spremnost te prostinel.

15-16. So sikliljan taro Piter hem Su bašo prostibe?

¹⁵ Ko 1985 berš, o Piter hem i Su sine ko sostanok ki dvorana kote so taro jekh puti eksplodiringja jekh bomba so čhivgja la jekh manuš. Taro povrede i Su našti šukar te dikhel hem te šunel. Isto agjaar našavgja plo miris. * O Piter hem i Su but puti pučle pe sar šaj nekoj te kerel asavko nešto? Palo nesave berša, okova so čhivgja i bomba sine phanlo dži ko krajo taro plo životo. Keda pučle len dali prostingje akale manušeske, o Piter hem i Su vakergje: „O Jehova sikavgja amen kaj ako celo vreme mislinaja baši amari dukh hem ikeraja holi, adava šaj but lošno te vlijajnel upro amaro fizičko, emocionalno hem psihičko sastipe. Adaleske kratko palo adava strašno nastan, molingjem e Jehova te pomožinel amenge te prostina leske te šaj te ovel amen andruno mir“.

¹⁶ Dali sine lenge lokho te prostinen? Na sekogaš. Ola vakerena: „Ponekogaš keda i Su osetinela o posledice taro adava so slučingja pe, iranela pe amenge i holi. Ama na mangaja but te razmislina bašo adava, adaleske sigate nakhela amendar i holi. Ustvari, iskreno te vakera ako akava manuš jekh dive ovela amaro phral ka prifatina le. Akava iskustvo sikavgja amen kaj o bibliska načelija šaj čače te oslobodinen amen. Ustvari ola šaj te oslobodinen amen ko poviše načinija nego so šaj te zamislina amenge! Isto agjaar utešinela amen adava so džanaja kaj o Jehova panda hari ka cidel sa i šteta“.

17. So sikliljan tari Mira bašo prostibe?

¹⁷ I Mira uli Svedoko keda sine više  ženimi hem sine la duj tikne čhave. Ama lakoro rom na prifatingja o čačipe. Palo nesavo vreme ov kergja preljuba hem mukhlja e familija. I Mira vakerela: „Keda mo rom mukhlja amen osetingjum man sar but javera so sine izneverime taro pumare mangle. Sium sine šokirimi, dukhavdi, holjami, tažno, krivinava sine korkori man hem našti sine te verujnav so slučingja pe. Iako na siem više ko brako ama panda dukhala man adava so izneveringja man. Masekoncar sium sine holjami hem na osetinava man sine šukar. Hem haliljum kaj adala čuvstvija vlijajngje upro mlo odnos e Jehovaja hem e javerencar“. I Mira nane leske više holjami hem nadinela pe kaj jekh dive ov da ka ovel e Jehovaskoro svedoko. Akana i Mira šaj te koncentririnel pe ki idnina. Oj bajrargja ple čhaven korkori, hem akana tane e Jehovaskere svedokija. Avdive oj tani bahtali so šaj te služinel e Jehovaske ple čhavencar hem lengere familiencar.

18. Soske šaj te ovel amen doverba ko Jehova sar Najbaro Sudija?

¹⁸ Kobor siem bahtale adaleske so džanaja kaj na valjani amen te odlučina sar valjani te sudinel pe e javeren. Sar Najbaro Sudija, o Jehova ka grižinel pe baši akaja but važno buti (Rim. 14:10-12). Šaj te ovel amen celosno doverba kaj ov sekogaš sudinela sprema ple sovršena merilija (1. Moj. 18:25; 1. Car. 8:32). Adaleske, nikogaš nane te postapinel nepravedno!

19. So ka kerel o Jehova sar sovršeno Sudija?

¹⁹ Edvaj adžikeraja o vreme keda o Jehova celosno ka cidel sa o lošna posledice tari manušikani nesovršenost hem grevo. Ko adava vreme ka sasljon sa amare fizička hem emocionalna rane (Ps. 72:12-14; Otk. 21:3, 4). Nikogaš nane više te setina amen ki lende. Džikote adžikeraja te avel adava vreme, but siem blagodarna e Jehovaske so dengja amen i sposobnost te prostina sar leste.