Na. O kerde sporedbe taro purane rakopisija e Biblijakere sikavena kaj oj ki osnova na sine menimi iako sine prepišimi ko materijalija so raspadinena pe adaleske so nakhle but berša.

 Arakhle tane poviše taro milja purane bibliska rakopisija. Nesave lendar isi len tikne razlike, so sikavena kaj ko prepišibe sine kerde nesave greške. Poviše taro adala greške tane tikne hem na meninena i smisla ko teksti. Ama, otkrime tane hem nesave pobare razlike, kolendar so nesave sine kerde angleder but berša. Izgleda i cel lengiri sine te meninen i poraka e Biblijakiri. Te dikha duj primerija:

1.   Ko 1. Jovanovo 5:7 ko nesave popurane prevodija e Biblijakere čhivde tane akala da lafija: „ko nebo: o Dad, o Lafi hem o Sveti duh; akala Trin tane jekh“. Ama, o verodostojna rakopisija potvrdinena kaj akala lafija na sine delo taro originalno teksti. Ola sine dodajme pokasno. a Adaleske, adala lafija nane delo taro avdisutne verodostojna prevodija e Biblijakere.

2.   E Devleskoro anav pojavinela pe milja puti ko purane rakopisija e Biblijakere. Sepak, ko but prevodija e Biblijakere adava sine zamenimo titulencar sar soj „Gospod“ hem „Devla“.

 Dži akana tane otkrime but rakopisija so kerela but polokho te otkrinen pe o greške. b So otkringja pe adalea so sine sporedime akala primerokija baši i točnost e avdisutne Biblijaja?

•   Bašo o teksti ko Hebrejska spisija (pendžarde sar „Purano Zavet“), o izučuvači Vilijam Grin vakergja: „Slobodno šaj te vakerel pe kaj ko sa akala vekija nijekh javer purano delo nane prenesimo doborom točno“.

•   Bašo o Hristijanska grčka spisija, ili „o Nevo Zavet“, o biblisko izučuvači Frederik Brus pišingja: „O dokazija taro Nevo zavet bašo adava kobor tano točno tane but pobare taro dokazija bašo javera lila soj tane taro klasično avtorija, kova so lengiri točnost nikoj ni na mislinela te osporinel“.

•   O Ser Frederik Kenjon, pendžardo izučuvači bašo bibliska rakopisija, vakergja kaj manuš „šaj te lel i Biblija ko vas hem bizi nisavi dar hem bizi sumnja te vakerel kaj ikerela o čačutno Lafi e Devleskoro, kova so sine vekoncar prenesimo tari generacija ki generacija bizo nesave važna promene“.

•   Hem o evrejska hem o hristijanska prepišuvačija verno prepišingje o izveštaija ko kola tane istaknime o greške so kergja len e Devleskoro narodo c (4. Mojseeva 20:12; 2. Samoilova 11:2-4; Galatite 2:11-14). Isto agjaar, prepišingje o stihija ko kola o evrejsko narodo sine osudimo baši pli neposlušnost, a isi stihija da kola otkrinena o sikljojba izmislime taro manuša (Osija 4:2; Malahija 2:8, 9; Matej 23:8, 9; 1. Jovanovo 5:21). Adalea so točno prepišingje akala izveštaija, o manuša so kergje adava sikavgje kaj šaj te ovel amen doverba ki lende hem kaj ola but ceninena sine e Devleskoro sveto Lafi.

•   Ako o Devel dengja te pišinel pe i Biblija, nane li logično isto agjaar te grižinel pe oj te ačhol točno? d (Isaija 40:8; 1. Petrovo 1:24, 25). Le na sine le namera i Biblija te koristinel e manušenge samo ko purano vreme, nego amenge da avdive (1. Korinkjanite 10:11). Ustvari, sa so sine pišimo ki late, „pišimo tano baši amari pouka, hem isi amen nadež soske e Devleskoro lafi dela amen sila hem pomožinela amen te izdržina“ (Rimjanite 15:4).

•   O Isus hem leskere sledbenikija citiringje taro nesave prepisija taro Hebrejska spisija bizo te sumninen pe dali ola tane točna (Luka 4:16-21; Dela 17:1-3).