Preskoči na vsebino

Odločila sva se, da si poenostaviva življenje

Odločila sva se, da si poenostaviva življenje

 Madián in Marcela, ki sta Jehovovi priči, sta živela v kolumbijskem mestu Medellín, kjer sta uživala lagodno življenje. Madián je imel dobro plačano službo, zato sta lahko živela v velikem in lepem stanovanju. Vendar ju je nekaj spodbudilo, da sta ponovno razmislila o tem, kaj jima je kot Božjima služabnikoma najpomembnejše. »Leta 2006 sva obiskala okrajni zbor z naslovom ‚Naj bo vaše oko vedno preprosto‘. V kar nekaj govorih je bilo poudarjeno, kako pomembno je, da si poenostavimo življenje in več časa posvetimo služenju Bogu,« pojasnita. »Po koncu zbora sva ugotovila, da midva delava ravno nasprotno. Nepremišljeno sva kupovala stvari in si tako nakopala velik dolg.«

 Govori, ki sta jih na zboru slišala Madián in Marcela, so ju spodbudili, da sta si začela poenostavljati življenje. »Zmanjšala sva svoje stroške,« pravita. »Preselila sva se v manjše stanovanje, prodala avto in namesto njega kupila motor.« Poleg tega sta prenehala hoditi v nakupovalne centre, da ne bi bila v skušnjavi, da kar naprej kupujeta nove stvari. Več časa sta začela posvečati temu, da sta se s sosedi pogovarjala o Svetem pismu. Več pa sta se tudi začela družiti s prijatelji, ki so goreče služili Bogu Jehovu kot posebni pionirji. a

 Kmalu sta se Madián in Marcela odločila, da za Jehova naredita še več, zato sta se preselila v majhno podeželsko občino, ki je potrebovala pomoč. Madián je moral zato v službi dati odpoved. Njegova poslovodkinja ni mogla razumeti, zakaj je pustil tako dobro službo. Madián jo je zato vprašal: »Vi veliko zaslužite, toda ali ste srečni?« Priznala je, da ni srečna, saj ima veliko problemov, ki jih ne more rešiti. Nato ji je rekel: »No vidite, ni pomembno, koliko denarja zaslužimo. Pomembno je, da ugotovimo, kaj nas zares osrečuje. Z mojo ženo sva zelo srečna, ko druge učiva o Bogu. In ker želiva biti še bolj srečna, sva se odločila, da temu posvetiva še več časa.«

 Madián in Marcela sta sedaj zelo zadovoljna in srečna, saj je služenje Bogu najpomembnejše v njunem življenju. Zadnjih 13 let sta služila v občinah na severozahodu Kolumbije, kjer se je potrebovalo več oznanjevalcev. Sedaj pa pri služenju Jehovu uživata kot posebna pionirja.

a Posebne pionirje postavi krajevni podružnični urad Jehovovih prič, da bi polnočasno oznanjevali dobro novico na dodeljenem področju. Za kritje osnovnih življenjskih stroškov prejmejo skromno žepnino.