Prvi del Prevoda novi svet je izšel leta 1950. Ker se Prevod novi svet a ponekod razlikuje od drugih svetopisemskih prevodov, od samega izida dalje nekateri izražajo svoje mnenje oziroma dvome o njegovi točnosti. Razlogi za takšne razlike so večinoma naslednji:

•   Verodostojnost virov. Prevod novi svet temelji na najnovejših raziskavah strokovnjakov in najzanesljivejših starodavnih rokopisih. V nasprotju z njim prevod King James Version iz leta 1611 temelji na rokopisih, ki so velikokrat manj točni in ne tako stari kot tisti, ki so jih uporabili pri pripravi Prevoda novi svet.

•   Zvestoba izvirniku. Pripravljalci Prevoda novi svet si prizadevajo zvesto prenesti prvotno sporočilo, ki ga je navdihnil Bog. (2. Timoteju 3:16) Številni prevajalci Svetega pisma niso zvesti Božjemu sporočilu, ampak raje sledijo človeškim tradicijam – tako so na primer Božje osebno ime Jehova nadomestili z nazivoma, kot sta Gospod in Bog.

•   Dobesednost prevoda. V nasprotju s parafraziranimi prevodi gre pri Prevodu novi svet za dobeseden prevod besedila, vendar samo do te mere, da je besedilo še naravno oziroma je izvirno sporočilo jasno izraženo. Prevodi, v katerih je prvotno biblijsko besedilo parafrazirano, lahko vsebujejo človeške zamisli ali pa izpuščajo pomembne podrobnosti.

 Izpuščene knjige. Katoliška cerkev in vzhodne pravoslavne cerkve imajo v svojih prevodih Svetega pisma knjige, ki jih nekateri imenujejo devterokanonične knjige oziroma apokrifi. Toda teh knjig Judje niso sprejeli v svoj kanon in omembe vredno je, da Sveto pismo pravi, da so bili ravno njim »zaupani Božji sveti izreki«. (Rimljanom 3:1, 2) Zato Prevod novi svet in mnogi drugi sodobni biblijski prevodi upravičeno ne vsebujejo apokrifnih knjig.

 Izpuščene vrstice. Prevod novi svet ne vsebuje nekaterih vrstic in besednih zvez, ki se pojavljajo v nekaterih drugih prevodih. Razlog za to je, da v najstarejših razpoložljivih biblijskih rokopisih teh kasneje dodanih odlomkov ni najti. Mnogi sodobni prevodi jih bodisi izpuščajo ali pa priznavajo, da jih ni v najbolj avtoritativnih virih. b

 Drugačna ubeseditev. Dobesedni prevodi so včasih nejasni oziroma bralca zavajajo. Na primer, Jezusova izjava iz Mateja 5:3 se pogosto prevaja takole: »Blagor ubogim v duhu.« (SSP, Ekumenska izdaja) Mnogim se zdi dobesedni prevod »ubogi v duhu« težko razumljiv, drugi pa menijo, da je Jezus želel poudariti vrednost ponižnosti ali revščine. Toda bistvo teh Jezusovih besed je, da prava sreča izvira iz zavedanja, da potrebujemo Božje vodstvo. Prevod novi svet točno izrazi pomen Jezusovih besed, saj jih prevaja s »tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb«. (Matej 5:3) c

•   V pismu z 8. decembra 1950 je ugledni biblijski prevajalec in strokovnjak, Edgar J. Goodspeed, glede Krščanskih grških spisov – prevod novi svet napisal: »Zanima me poslanstvo vaših ljudi in njegova svetovna razsežnost. Prav tako ste me zelo razveselili s svobodnim, jasnim in živahnim prevodom. Kot sem se lahko sam prepričal, razodeva ogromen obseg zdravega, resnega znanja.«

•   Profesor Allen Wikgren s Čikaške univerze je navedel Prevod novi svet kot zgled izdaje v sodobnem jeziku, ki se ne opira na druge prevode, ampak pogosto vsebuje »neodvisne prvovrstne prevedke« besedila. (The Interpreter’s Bible, 1. zvezek, stran 99)

•   Britanski biblijski kritik, Alexander Thomson, je glede Krščanskih grških spisov – prevod novi svet napisal: »Prevod je očitno plod spretnega peresa in bistrega duha, delo strokovnjakov, ki so se trudili, da bi prelili v besede ves pravi pomen grškega besedila, kar ga angleški jezik le more izraziti.« (The Differentiator, april 1952, stran 52)

•   Avtor Charles Francis Potter je opazil, da je besedilo po njegovem mnenju ponekod nenavadno prevedeno, a je vseeno dejal: »Anonimni prevajalci so najboljše rokopise, tako grške kot hebrejske, nedvomno prevedli s sposobnostjo in pronicljivostjo, ki sta značilni za strokovnjake.« (The Faiths Men Live By, stran 300)

•   Robert M. McCoy je bil sicer mnenja, da ima Prevod novi svet tako pomanjkljivosti kot odlike, vendar je svojo recenzijo sklenil z besedami: »Prevod Nove zaveze je dokaz, da so v gibanju [med Jehovovimi pričami] učenjaki, ki so se sposobni vešče lotiti mnogih problemov pri prevajanju Biblije.« (Andover Newton Quarterly, januar 1963, stran 31)

•   Profesor S. MacLean Gilmour, ki se sicer ni strinjal z nekaterimi prevedki v Prevodu novi svet, je vseeno priznal, da so prevajalci »imeli neobičajno dobro poznavanje grščine«. (Andover Newton Quarterly, september 1966, stran 26)

•   Izredni profesor Thomas N. Winter je v svoji recenziji Prevoda novi svet, objavljenega v Kingdom Interlinear Translation of the Greek Scriptures, napisal: »Prevod anonimnega odbora je povsem sodoben in dosledno točen.« (The Classical Journal, april–maj 1974, stran 376)

•   Profesor Benjamin Kedar-Kopfstein, hebraist iz Izraela, je leta 1989 dejal: »Pri jezikovnih raziskavah v zvezi s hebrejsko Biblijo in njenimi prevodi pogosto segam po angleški izdaji Prevoda novi svet. Pri tem se mi vedno znova potrjuje prepričanje, da je treba v tem delu videti iskren poizkus, da bi se dognalo karseda točno razumevanje besedila.«

•   Izredni profesor za verske študije, Jason David BeDuhn, je na podlagi svoje analize devetih glavnih angleških prevodov napisal: »[Prevod novi svet] se je izkazal za najtočnejšega od vseh primerjanih.« Čeprav širša javnost in mnogi biblijski strokovnjaki menijo, da se Prevod novi svet razlikuje od drugih prevodov zaradi verske pristranskosti prevajalcev, je BeDuhn dejal: »V večini primerov se [...] razlikuje od drugih prevodov zato, ker je dobeseden, konservativen prevod izvirnih besed novozaveznih piscev in zato bolj točen.« (Truth in Translation, strani 163, 165)