Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

BIBLIJSKO GLEDIŠČE

Nebesa

Nebesa

Nebesa so predmet drznih ugibanj in hudih polemik. Vendar se to, kar o njih uči Sveto pismo, zelo razlikuje od tega, o čemer so bili mnogi poučeni.

Kaj so nebesa?

KAJ PRAVIJO NEKATERI LJUDJE:

Glede nebes in njihovega namena obstajajo različna verovanja. Na primer:

  • Mnogi, ki se izpovedujejo za kristjane, bi se strinjali s tem, kar piše v New Catholic Encyclopedii, in sicer, da so nebesa »končni dom za svete, ki umrejo v Gospodu«.

  • Judovstvo se po besedah rabija Bentziona Kravitza osredinja bolj na sedanje življenje kakor pa na življenje po smrti. Vendar Kravitz namiguje, da »v nebesih duša občuti največje možno zadovoljstvo – Boga bolje dojame in mu je bližje kakor prej«. Toda priznava: »Čeprav judovstvo verjame v nebesa, pa Tora o njih zelo malo govori.«

  • Hindujci in budisti verjamejo, da so nebesa sestavljena iz več duhovnih stopenj. So le začasen postanek, po katerem se človek ponovno rodi na zemlji ali pa preide v nirvano – v stanje, ki je višje od nebes.

  • Nekateri ljudje pa zavračajo kakršno koli versko predstavo o nebesih in pravijo, da je celotna zamisel o nebesih otroški nesmisel.

Nebesa so predmet številnih ugibanj.

KAJ UČI SVETO PISMO:

Beseda »nebesa« ima v Svetem pismu več pomenov. Na primer:

  • Prva Mojzesova 1:20 opisuje ustvaritev ptic, ki »letajo nad zemljo po nebesnem prostranstvu«. V tem primeru se beseda nebesa nanaša na našo atmosfero, nebo, ki ga lahko opazujemo.

  • Izaija 13:10 omenja »zvezde neba« in »njegova ozvezdja«, čemur bi mi rekli vesolje.

  • Sveto pismo omenja Božje prebivališče, ki je »v nebesih«, in še pravi, da so »angeli v nebesih«. (1. kraljev 8:30; Matej 18:10) Bodite pozorni, da beseda »nebesa« ni zgolj metafora, ampak opisuje resničen kraj bivanja. *

»Poglej iz nebes in ozri se iz svojega vzvišenega prebivališča, svetega in lepega.« (Izaija 63:15)

Ali gredo vsi dobri ljudje po smrti v nebesa?

Sveto pismo ne uči, da je zemlja le začasen dom, kjer čakamo na smrt in kasnejše življenje v nebesih. Jasno pove, da smrt ni bila nikoli del Božjega namena z ljudmi. Razmislite:

  • Bog je prvemu človeškemu paru rekel: »Bodita rodovitna in se namnožita. Napolnita zemljo.« (1. Mojzesova 1:28) Zemlja naj bi bila človekov trajni dom, kjer bi lahko večno živel. Prvi moški in ženska bi umrla le, če ne bi ubogala Boga. Na žalost sta se odločila, da bosta neposlušna. (1. Mojzesova 2:17; 3:6)

  • Neposlušnost je prinesla smrt, in to ne samo prvemu moškemu in njegovi ženi, ampak tudi njunim potomcem. (Rimljanom 5:12) Ali je zaradi tega človeštvo ostalo brez upanja?

  • V Svetem pismu piše, da »po njegovi obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo«. * (2. Petrovo 3:13) Bog bo po svojem Kraljestvu obnovil zemljo, da bo takšna, kot je že od nekdaj njegov namen zanjo, »in smrti ne bo več«. (Razodetje 21:3, 4) Ali ta vrstica govori o življenju v nebesih ali na zemlji? Da bi za neko stvar lahko rekli, da je »ne bo več«, bi ta morala prej obstajati. Toda v nebesih ni nikoli bilo smrti. Potemtakem je logično skleniti, da se ta vrstica nanaša na to, kar se bo zgodilo na zemlji, kjer nam je namenjeno živeti in kjer si želimo biti s svojimi ljubljenimi. Sveto pismo nam tudi odkrije, da bodo mrtvi obujeni v življenje in združeni s svojimi ljubljenimi. (Janez 5:28, 29)

Mnogi ljudje so nadvse veseli, ko spoznajo, kaj Sveto pismo v resnici uči glede nebes. Nekdanji katoličan George je denimo povedal: »Svetopisemski nauk o večnem življenju na zemlji je zame tolažilen. Je bolj smiseln kakor to, da gremo v nebesa.« *

»Nebesa, nebesa so Jehovova, zemljo pa je dal človeškim sinovom.« (Psalm 115:16)

^ odst. 13 Bog je seveda duhovno bitje, ne fizično. (Janez 4:24) Zato prebiva v duhovnem področju, ki je ločeno od našega fizičnega ali otipljivega vesolja.

^ odst. 19 Izraz »nova zemlja« ne označuje dobesednega planeta, ampak se simbolično nanaša na družbo ljudi, ki bo živela na zemlji in bo uživala Božje odobravanje. (Psalm 66:4)

^ odst. 20 Sveto pismo uči, da bo v Božjem kraljestvu v nebesih z Jezusom vladalo samo omejeno število ljudi, in sicer 144.000 izbranih posameznikov. (1. Petrovo 1:3, 4; Razodetje 14:1)