1., 2. Kaj okrajni nadzorniki opažajo v številnih občinah?

NEKI okrajni nadzornik je ravno hotel končati sestanek s starešinami. Ko se je ozrl po obrazih teh marljivih pastirjev, mu je postalo toplo pri srcu. Nekateri med njimi so bili že toliko v letih, da bi mu lahko bili očetje. Vseeno pa ga je nekaj skrbelo, zato je zbrane vprašal: »Ali ste kaj storili, da bi pomagali bratom prevzeti večje odgovornosti v občini?« Še dobro so se spominjali, da jih je okrajni nadzornik med svojim zadnjim obiskom spodbudil, naj se bolj posvetijo usposabljanju bratov. Nazadnje je eden od starešin rekel: »Iskreno rečeno, nismo storili kaj dosti.« Drugi starešine so mu prikimali.

² Če si starešina, ali ti je težava, o kateri so govorili na tem sestanku, nekam znana? Verjetno ti je. Okrajni nadzorniki povsod po svetu opažajo, da bi se številne občine morale bolj posvetiti usposabljanju mlajših in starejših bratov, ki bi lahko pomagali skrbeti za čredo. To pa utegne biti zahtevna naloga. Zakaj?

3. a) Kako se iz Svetega pisma vidi, da je pomembno usposabljati brate, in zakaj bi ta tema morala zanimati vse nas? (Glej podčrtno opombo.) b) Zakaj je nekaterim starešinam morda težko usposabljati brate?

 ³ Kot pastir se nedvomno zavedaš, da je pomembno, da si vzameš čas za usposabljanje bratov. * Prav tako se zavedaš, da občine potrebujejo več bratov, ki bi jim pomagali, da bi ostale duhovno močne, ustanovljene pa bi lahko bile tudi nove občine. (Beri Izaija 60:22.) In nenazadnje veš, da v Božji Besedi piše, da bi moral poučevati druge. (Beri 2. Timoteju 2:2.) Kljub temu ti podobno kakor starešinam, omenjenim na začetku, te naloge morda ni lahko opravljati. Mogoče se ti zdi, da ti skrb za družino, posvetno delo, zadolžitve v občini in druge nujne zadeve enostavno vzamejo preveč časa, da bi lahko usposabljal brate v občini. Kljub temu bi bilo dobro, da si pogledamo, kako zelo pomembno je usposabljati brate.

4. Zakaj starešine včasih odlašajo z usposabljanjem bratov?

⁴ Zakaj si nekateri starešine morda težko vzamejo čas za to, da bi usposabljali brate? Mogoče nekateri razmišljajo: »Usposabljati brate je sicer pomembno, vendar ne tako nujno kakor druge občinske zadeve, ki enostavno ne morejo počakati. Tudi če bom usposabljanje bratov preložil na kasneje, bo občina še vedno delovala.« Res je, da mnoge zadeve zahtevajo tvojo takojšnjo pozornost, toda če odlašaš s tem, da bi usposabljal brate, lahko občini povzročiš duhovno škodo.

5., 6. Kaj se lahko naučimo iz ponazoritve o vozniku in njegovem pogledu na vzdrževanje motorja ter kako lahko to upoštevajo starešine, ko v občini usposabljajo brate?

⁵ Razmisli o naslednji ponazoritvi: Voznik, ki želi imeti vzdrževan avto, ve, da mora redno menjavati olje, da bi motor lahko brezhibno deloval. Po drugi strani pa mogoče meni, da menjati olje ni tako nujno kakor napolniti rezervoar z gorivom. Konec koncev se bo njegov avto kmalu ustavil, če ne bo dolil goriva. Mogoče razmišlja: »Čeprav nimam časa zamenjati olja, bo motor vseeno deloval – vsaj še nekaj časa.« Zakaj je takšno razmišljanje nevarno? Če voznik kar naprej odlaša z menjavo olja, bo nekega dne v motorju zaropotalo in avto se ne bo nikamor več premaknil. Voznik bo moral porabiti veliko časa in denarja, da ga bo lahko popravil in se z njim zopet vozil. Kaj se iz tega naučimo?

⁶ Starešinam so zaupane mnoge pomembne naloge, ki jih morajo takoj opraviti, sicer bi občina trpela posledice. Tako kakor v ponazoritvi omenjeni voznik skrbi za to, da rezervoar za gorivo nikoli ne ostane prazen, morajo starešine poskrbeti za to, kar »je pomembnejše«. (Fil. 1:10) Toda nekateri starešine si dajejo toliko opravka z nujnimi zadevami, da zanemarjajo usposabljanje bratov oziroma da ne menjavajo olja v motorju, če se tako izrazimo. Če starešine kar naprej odlašajo z nujnim usposabljanjem bratov, se bo v občini prej ali slej zgodilo naslednje: ne bo več dovolj usposobljenih bratov, ki bi poskrbeli za vse potrebne naloge.

7. Kako bi morali gledati na starešine, ki si vzamejo čas za usposabljanje bratov?

 ⁷ Jasno je torej, da bi se morali varovati mišljenja, da usposabljanje bratov ni tako pomembno. Starešine, ki mislijo na prihodnost in si vzamejo čas za to, da usposabljajo manj izkušene brate, so modri oskrbniki in pravi blagoslov za vso občino. (Beri 1. Petrovo 4:10.) Kako občini to koristi?

8. a) Zaradi česa bi morali starešine usposabljati brate? b) Katero nujno nalogo imajo starešine, ki gredo pomagat v drugo deželo? (Glej okvir » Pomembno poslanstvo«.)

⁸ Tudi najizkušenejši starešine morajo skromno priznati, da z leti ne bodo več zmogli opraviti toliko dela v občini kot ga sedaj. (Miha 6:8) Poleg tega bi morali biti stvarni in se zavedati, da jih lahko doletijo »nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času«, zaradi katerih se kar naenkrat ne bi več mogli toliko posvečati občinskim odgovornostim. (Prid. 9:11, 12; Jak. 4:13, 14) Zato starešine, ki mislijo na prihodnost in jim je resnično mar za dobro Jehovovih ovc, še pravočasno na mlade brate prenašajo izkušnje, ki so si jih pridobili v letih zveste službe Bogu. (Beri Psalm 71:17, 18.)

9. Zaradi katerega prihodnjega dogodka je usposabljanje bratov življenjsko pomembno?

⁹ Zakaj še so starešine, ki usposabljajo brate, blagoslov za čredo? Skrbijo za to, da je občina duhovno močna. Kako pa? Prizadevajo si usposabljati brate, zaradi česar jih je več pripravljenih pomagati občini, da bi bila trdna in enotna že sedaj, še posebej pa v viharnih časih, ki jih bo prinesla velika stiska. (Ezek. 38:10–12; Miha 5:5, 6) Zato, dragi starešine, vam polagamo na srce, da si že zdaj redno jemljete čas za usposabljanje bratov.

10. Kaj bi morali starešine morda storiti, da bi imeli čas za usposabljanje bratov?

¹⁰ Seveda razumemo, da ste zaradi vsega časa, ki ga namenite pomembnim občinskim dejavnostim, mogoče že zdaj bolj na tesno s časom. Zato bi bilo morda dobro, da bi si nekaj od tega časa odtrgali za usposabljanje bratov. (Prid. 3:1) To bi bila zelo modra naložba.

11. a) Kaj je zanimivega pri tem, kar so starešine iz različnih dežel povedali glede usposabljanja bratov? b) Zakaj bo skladno s Pregovori 15:22 koristno razmisliti o predlogih starešin?

¹¹ Nedavno smo več starešin, ki učinkovito pomagajo bratom pri duhovni rasti, vprašali, kako jih usposabljajo. * Čeprav živijo v zelo različnih okoliščinah, so si njihovi nasveti neverjetno podobni. Kaj nam to pove? Da je usposabljanje, ki temelji na Svetem pismu, primerno za učence »vsepovsod v vsaki občini«, tako kot je to bilo v dneh apostola Pavla. (1. Kor. 4:17) Zato bomo v tem in naslednjem članku pregledali nekaj predlogov omenjenih starešin. (Preg. 15:22) Zaradi poenostavitve bomo starešine, ki usposabljajo brate, imenovali »učitelji«, brate, ki so usposabljanja deležni, pa »učenci«.

12. Kaj mora storiti učitelj in zakaj?

¹² Učitelj mora ustvariti primerne pogoje za usposabljanje bratov. Tako kakor mora vrtnar obdelati oziroma zrahljati zemljo, preden poseje seme, mora  učitelj pripraviti srce učenca, preden ga začne učiti novih veščin. Kako torej učitelj ustvari primerne pogoje za usposabljanje bratov? Tako da se zadeve loti podobno kakor eden od prerokov iz davnine. In kako je ta prerok ravnal?

13.–15. a) Katero nalogo je prejel prerok Samuel? b) Kako jo je opravil? (Glej sliko pri naslovu.) c) Zakaj bi svetopisemska pripoved o Samuelu morala še posebej zanimati današnje starešine?

¹³ Nekega dne pred več kot 3000 leti je Jehova rekel ostarelemu preroku Samuelu: »Jutri ob tem času bom k tebi poslal moža iz Benjaminove dežele. Pomazili ga za voditelja mojemu ljudstvu Izraelu.« (1. Sam. 9:15, 16) Samuel je izvedel, da kmalu ne bo več imel vloge voditelja v Izraelu in da ga je Jehova izbral za to, da pomazili svojega naslednika. Gotovo se je spraševal: »Kako naj tega moškega pripravim na njegovo nalogo?« Porodila se mu je ideja in zamislil si je, kako bo vse skupaj izpeljal.

¹⁴ Ko je Samuel naslednji dan videl Savla, mu je Jehova rekel: »Tukaj je tisti mož.« Nato je Samuel izpeljal svoj načrt. Savla je povabil na obrok v jedilnico. Tam je Savla in njegovega služabnika posedel na najboljše mesto. Savlu je dal najboljši kos mesa in mu rekel: »Položi predse in jej. Prihranili so ti namreč za to priložnost.« Zatem je Samuel šel s Savlom proti svoji hiši, med potjo pa sta se pogovarjala. Samuel je želel izkoristiti prijetno vzdušje, ki sta ga ustvarila odličen obrok in sproščen sprehod, zato je Savla povabil na strešno teraso svojega doma. Ob osvežilnem večernem vetriču se je »še naprej pogovarjal s Savlom na strešni terasi«, dokler nista šla spat. Naslednji dan je Savla pomazilil, ga poljubil in mu dal še nekaj napotkov. Nato ga je pripravljenega na dogodke, ki so bili pred njim, odpravil na pot. (1. Sam. 9:17–27; 10:1)

¹⁵ Pomaziliti posameznika za voditelja naroda seveda ni isto kot usposobiti brata, da bi služil kot starešina ali strežni služabnik v občini. Vseeno pa se lahko današnji starešine iz Samuelovega ravnanja naučijo veliko dragocenega. Pogledali si bomo dvoje.

16. a) Kako se je Samuel počutil, ko so ga Izraelci prosili, naj jim postavi kralja? b) Kako je gledal na nalogo, naj pomazili Savla?

¹⁶ Usposabljajte brate z veseljem, ne pa z odporom. Ko je Samuel od Izraelcev slišal, da si za kralja želijo človeka, je bil razočaran in se je počutil, kakor da je ljudstvo zavrnilo njega. (1. Sam. 8:4–8) Do tega, da bi izpolnil njihovo zahtevo, je čutil tolikšen odpor, da mu je Jehova moral trikrat reči, naj jim ustreže. (1. Sam. 8:7, 9, 22) Vendar si Samuel ni dovolil, da bi začel gojiti jezo ali zamero do človeka, ki naj bi ga nadomestil. Ko mu je Jehova rekel, naj pomazili Savla, je ubogal, vendar ne z odporom ali iz gole dolžnosti, ampak z veseljem in iz ljubezni.

17. V čem današnji starešine posnemajo Samuela in kaj jih navdaja z zadovoljstvom?

¹⁷ Izkušeni starešine danes posnemajo Samuela tako, da z veseljem usposabljajo brate. (1. Pet. 5:2) Pri tem jih ni strah, da bodo v prihodnosti morali nekatere odgovornosti v občini prepustiti svojim učencem. Takšni učitelji imajo veliko srce, zato na svoje učence, ki se radi učijo, ne gledajo kot na tekmece, ampak kot na »sodelavce«, ki so za občino  dragoceni. (2. Kor. 1:24; Heb. 13:16) In ko takšni nesebični učitelji vidijo, da učenci svoje sposobnosti uporabljajo v korist občine, jih to navdaja z velikim zadovoljstvom! (Apd. 20:35)

18., 19. Kako lahko starešina pripravi srce učenca in zakaj je to tako zelo pomembno?

¹⁸ Bodite prijatelji, ne zgolj učitelji. Prerok Samuel bi lahko že tisti dan, ko je srečal Savla, vzel posodico z oljem in mu olje hitro izlil na glavo. Novi kralj bi bil sicer maziljen, vendar povsem nepripravljen za opravljanje svoje naloge. Samuel si je raje prijazno vzel čas, da je postopoma pripravil Savlovo srce. Prerok je šele potem, ko sta s Savlom pojedla slasten obrok, šla na prijeten sprehod, se dolgo pogovarjala in se dobro odpočila, menil, da je prišel pravi čas za to, da ga pomazili.

¹⁹ Tudi danes bi moral učitelj začeti usposabljati učenca tako, da bi si najprej vzel čas za to, da ustvari sproščeno ozračje in z njim splete tesno prijateljstvo. To, kako starešine ustvarijo takšen prisrčen odnos z učencem, se razlikuje od dežele do dežele, odvisno od krajevnih okoliščin in običajev. Toda če si ne glede na to, kje živiš, in kljub temu, da imaš v občini veliko dela, vzameš čas za učenca, je to tako, kakor da bi mu rekel »Veliko mi pomeniš«. (Beri Rimljanom 12:10.) Povsod po svetu bodo učenci jasno razumeli in zelo cenili takšno neizgovorjeno sporočilo.

20., 21. a) Kako bi opisal uspešnega učitelja? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

²⁰ Starešine, zapomnite si naslednje: Uspešen učitelj ne samo, da rad usposablja ljudi, ampak ima rad tudi ljudi, ki jih usposablja. (Primerjaj Janez 5:20.) To je zelo pomembno, kajti učenec hitro zazna, če je učitelj takšen. In od te učiteljeve lastnosti je precej odvisno, kako se bo učenec odzval na usposabljanje. Zato, dragi starešine, bodite pri usposabljanju bratov več kot le učitelji, bodite prijatelji. (Preg. 17:17; Jan. 15:15)

²¹ Potem ko bo starešina pripravil srce učenca, ga bo lahko naučil potrebnih veščin. Katere metode bo pri tem uporabil? Več o tem bomo izvedeli v naslednjem članku.