Krščanski grški spisi – prevod novi svet so v angleščini izšli leta 1950 (v slovenščini leta 2004), celotno Sveto pismo – prevod novi svet pa je izšlo leta 1961 (v slovenščini leta 2009). Angleška izdaja Svetega pisma je bila prevedena iz prvotnih jezikov. Ker je ta točni in lahko berljivi prevod danes na voljo že v več kot 210 jezikih, ima od njega korist na desetine milijonov bralcev.

Toda jeziki so se v zadnjih 50 letih spremenili. Odbor za pripravo Prevoda novi svet je ugotovil, da je treba te spremembe upoštevati, da bi se besedilo dotaknilo srca današnjega bralca. Zato je v tem revidiranem prevodu precej slogovnih in besedilnih sprememb. Odbor je imel pri tem v mislih naslednje cilje:

• Uporabiti sodoben in razumljiv jezik. Pri prevajanju se je še posebej pazilo, da se je uporabil lahko razumljiv jezik, ki bi bralca pritegnil k branju, vendar se tega ni naredilo na račun točnosti besedila. Zato so bili mnogi dobesedni prevodi idiomov iz izvirnih jezikov, ki v slovenščini nimajo nobenega smisla, spremenjeni. Tako je bila na primer besedna zveza »njegova kri je na njegovi glavi« nadomeščena z bolj razumljivo zvezo »sam je odgovoren za svojo smrt«, dobesedni pomen pa je sedaj zapisan v podčrtni opombi. (Jozue 2:19; 2. Samuelova 1:16; 1. kraljev 2:32) Težko razumljiva besedna zveza »leči k svojim očetom« je zdaj nadomeščena enostavno z »umreti«, dobesedni prevod pa je ohranjen v podčrtni opombi. (1. Mojzesova 47:30; 2. Samuelova 7:12; 1. kraljev 1:21) Besedna zveza »počasen za jezo« je zdaj nadomeščena z zvezo »ne razjezi se hitro«, prejšnji prevod pa je ohranjen v podčrtni opombi. (2. Mojzesova 34:6; Jona 4:2) Izraz »vlačuga« je bil zamenjan z besedo »prostitutka«. (1. Mojzesova 38:15) V tem revidiranem prevodu je za izraz »nečistovanje« običajno uporabljena besedna zveza »spolna nemorala«, za »razpuščeno vedenje« pa »predrzno vedenje«. (Galačanom 5:19–21)

  Izvirni hebrejski in grški izraz, ki je bil v prejšnjem prevodu v večini primerov dobesedno preveden s »hiša«, je sedaj preveden glede na sobesedilo. Čeprav se beseda »hiša« v glavnem besedilu še vedno uporablja, se, odvisno od sobesedila, uporabljajo tudi besede »dvor«, »dom«, »družina«, »potomci«, »tempelj« in druge, ki bolj jasno izrazijo točen pomen. (1. Mojzesova 12:15; 24:38; 28:2; Izaija 7:13; Jeremija 43:12)

  V stari hebrejščini in grščini je izraz »seme« lahko pomenil rastlinsko seme, človeško potomstvo ali pa spermo. Ker se danes v slovenščini  beseda »seme« običajno ne uporablja več za ljudi, se je glede na sobesedilo izraz »seme« nadomestilo z besedami, ki izražajo ustrezen pomen. (1. Mojzesova 1:11; 22:17; 48:4; Matej 22:24; Janez 8:37) V povezavi z obljubo, dano v Edenu, ki je omenjena v 1. Mojzesovi 3:15, se v večini primerov uporablja beseda »potomstvo«.

  V tem revidiranem prevodu so različne oblike besedne zveze »bati se« prevedene glede na sobesedilo. Kadar je jasno, da ne gre za dobeseden strah oziroma grozo, so uporabljeni izrazi, kot so »globoko spoštovanje«, »spoštovanje«, »strahospoštovanje« in »čaščenje«. V večini primerov je dobesedni prevod zapisan v podčrtni opombi. (Pregovori 1:7; Psalm 2:11; 1. Samuelova 12:14; Matej 9:8; Sodniki 6:10)

  Večina slovenskih prevodov Svetega pisma za predpise in zakone uporablja besedo »postava«. Toda danes je ta beseda v tem pomenu zastarela; bolj običajno se uporablja za človeško telo glede na zunanji videz. Zato je namesto besede »postava« uporabljen bolj sodoben in razumljiv izraz »zakonik« ali »zakon«, odvisno pač od sobesedila. (Jozue 1:7; Psalm 119:97; Galačanom 6:2)

• Jasneje prevesti svetopisemske izraze. Nekatere izraze iz prejšnje izdaje Prevoda novi svet je bilo treba pogosto pojasnjevati, da so se lahko pravilno razumeli. Na primer, hebrejski izraz »šeol« in grški izraz »had« v Svetem pismu označujeta splošni grob človeštva. Mnogi ne vedo, kaj ta izraza pomenita. Poleg tega ima beseda »had« dvojni pomen, saj se uporablja tudi v grški mitologiji. Zato sta bila oba izraza nadomeščena z besedo »grob«, ki izraža to, kar so imeli v mislih pisci Svetega pisma. Izraza »šeol« in »had« sta zdaj zapisana v podčrtni opombi. (Psalm 16:10; Apostolska dela 2:27)

  Hebrejska beseda néfeš in grška beseda psyché sta se v prejšnji izdaji dosledno prevajali z »duša«. Beseda »duša« je bila uporabljena bodisi v glavnem besedilu bodisi v podčrtni opombi. Ker imajo mnogi napačne predstave o tem, kaj pomeni »duša«, se je tako bralcu pomagalo razumeti, kako so hebrejsko in grško besedo uporabljali navdihnjeni pisci Svetega pisma. Ti besedi se, odvisno od sobesedila, lahko nanašata 1. na človeka, 2. na življenje človeka, 3. na živo bitje, 4. na posameznikove želje ali, v nekaterih primerih, 5. na mrtvega človeka. Toda ker se v slovenščini beseda »duša« na splošno ne uporablja v teh pomenih, je bila sprejeta odločitev, da se besedi néfeš in psyché v glavnem besedilu prevajata po pomenu, ponekod pa se doda še podčrtna opomba, ki se glasi »Ali ‚duša‘«. (Glej na primer 1. Mojzesova 1:20; 2:7; 3. Mojzesova 19:28; Matej 6:25.) Vendar je v nekaterih pesniških oziroma bolj znanih odlomkih beseda »duša« ohranjena v glavnem besedilu, dodana pa je podčrtna opomba, ki usmerja na Slovar ali navaja kak drug  možni prevod. (5. Mojzesova 6:5; Psalm 131:2; Pregovori 2:10; Matej 22:37)

  Podobno je z besedo »ledvice«. Ta beseda je ohranjena na mestih, kjer je mišljen dobeseden organ. Kadar pa je ta beseda uporabljena v prenesenem pomenu, kot na primer v Psalmu 7:9 in 26:2 ter v Razodetju 2:23, je v glavnem besedilu prevedena pomensko, in sicer z »najgloblji občutki« ali »najgloblje misli«, v podčrtni opombi pa je zapisan dobesedni prevod.

  Beseda »srce« je v slovenščini, podobno kot v hebrejščini in grščini, rabljena v dobesednem in prenesenem pomenu, zato se jo je v glavnem besedilu včasih ohranilo. Kjer pa dobesedni prevod ne bi bil najbolj razumljiv, se je izvirno besedilo prevedlo po pomenu. Na primer, besedna zveza »se nam je od strahu začelo topiti srce« je sedaj prevedena kot »smo se zelo prestrašili«, dobesedni prevod pa je zapisan v podčrtni opombi. (Jozue 2:11) Podobno so glede na sobesedilo prevedeni tudi nekateri drugi izrazi, na primer »roka« in »rog«. (4. Mojzesova 11:23; Job 16:15) Nekateri od teh izrazov so pojasnjeni v »Slovarju svetopisemskih izrazov«.

• Narediti besedilo lažje berljivo. Nekatere povedi so sedaj razdeljene v dva ali več krajših stavkov, zato da bi bralec lažje sledil toku misli in dojel pomen prebranega. To je še najbolj očitno v nekaterih Pavlovih pismih. Naslednja značilnost tega revidiranega prevoda je, da so številke na mnogih mestih zapisane s števkami, in ne z besedami. Zaradi takšnega zapisa je besedilo bolj pregledno, lažje berljivo in si ga je enostavneje zapomniti. Te spremembe ne vplivajo na prvotno sporočilo Svetega pisma. Bralcu pomagajo, da na svetopisemske dogodke ne gleda le kot na nekaj, kar se je nekoč zgodilo, ampak da si jih lažje predstavlja in se vanje vživi.

  Lažjo berljivost se je skušalo doseči tudi z uravnovešeno rabo osebkov. Osebek ni omenjen v vsaki povedi, ampak samo takrat, kadar to zahteva sobesedilo, zaradi česar so povedi bolj preproste. Včasih pa se je, zato da bi bralci jasno vedeli, o kateri osebi ali kraju govori besedilo, raje določno zapisalo imena posameznikov ali krajev, kot pa navajalo številne zaimke. Poleg tega je v tem revidiranem prevodu uporabljenih precej manj veznikov, tako da bralcu ne odvračajo pozornosti od besedila.

• Izraziti pravi pomen, ko gre za spol samostalnikov. Hebrejski in grški samostalniki so tako kot v slovenščini različnih spolov. Vendar se včasih lahko zgodi, da se z izražanjem spola, ki ga ima beseda v izvirnem jeziku, zamegli pravi pomen. Tako v hebrejščini kot tudi v grščini so samostalniki v množini navadno moškega spola, ne glede na to, ali se nanašajo samo na moške ali pa na moške in ženske. Vzemimo za primer izraz »Izraelovi sinovi«. Čeprav se ta izraz lahko nanaša na 12 Jakobovih sinov, se pogosteje nanaša na celoten izraelski narod, torej tako na moške kot tudi na ženske. (1. Mojzesova 46:5; 2. Mojzesova 35:29) Zato se zdaj ta izraz pogosto  prevaja z »Izraelci«, da bi se tako pokazalo, da se nanaša na celoten narod.

  Vse spremembe, ki so bile narejene v svetopisemskem besedilu, so bile pretehtane v molitvi. Narejene so bile premišljeno in z velikim spoštovanjem do odličnega dela, ki ga je opravil prvotni odbor za pripravo Prevoda novi svet.

V tem svetopisemskem prevodu je veliko podčrtnih opomb. Običajno so razdeljene v naslednje kategorije:

• »Ali« Alternativni prevod iz hebrejskega, aramejskega ali grškega besedila, ki na splošno izraža isto misel. (1. Mojzesova 1:2, opomba pri »dejavna sila«; Jozue 1:8, opomba pri »beri«)

• »Ali morda« Alternativni prevod besedila, ki izraža še vedno točno, vendar drugačno misel od tiste, ki je izražena v glavnem besedilu. (1. Mojzesova 21:6, opomba pri »se bo smejal z menoj«; Zaharija 14:21, opomba pri »Kanaánca«)

• »Dobesedno« Dobesedni prevod hebrejskega, aramejskega ali grškega besedila ali pa osnovni pomen izraza v izvirnem jeziku. (1. Mojzesova 30:22, opomba pri »zanosi«; 1. Mojzesova 19:8, opomba pri »v moji hiši«)

• Pomen in dodatne informacije Pomen imen (1. Mojzesova 3:17, opomba pri »Adamu«; 2. Mojzesova 15:23, opomba pri »Maro«); podatki o merskih enotah (1. Mojzesova 6:15, opomba pri »komolcev«); pojasnilo, na koga ali kaj se nanaša zaimek (1. Mojzesova 49:25, opomba pri »on«); koristne informacije v Dodatku in Slovarju (1. Mojzesova 37:35, opomba pri »groba«; Matej 5:22, opomba pri »geheno«).

Na začetku tega revidiranega prevoda je »Uvod v Božjo Besedo«, v katerem so na kratko povzeti glavni svetopisemski nauki. Takoj za svetopisemskim besedilom se nahajajo »Preglednica svetopisemskih knjig«, »Kazalo besed v Svetem pismu« in »Slovar svetopisemskih izrazov«. Slovar pomaga bralcu razumeti določene izraze glede na to, kako se uporabljajo v Svetem pismu. Dodatek A obravnava naslednje teme: »Načela pri prevajanju Svetega pisma«, » Značilnosti tega revidiranega prevoda«, »Kako je Sveto pismo prišlo do nas«, »Božje ime v Hebrejskih spisih«, »Božje ime v Krščanskih grških spisih«, »Razpredelnica: Judovi in Izraelovi preroki in kralji« in »Poglavitnejši dogodki iz Jezusovega življenja na zemlji«. Dodatek B pa vsebuje zemljevide, razpredelnice in druge informacije, ki so v pomoč pri poglobljenem preučevanju Svetega pisma.

V glavnem besedilu Svetega pisma je pred vsako knjigo kratka vsebina poglavij, kar bralcu omogoča, da dobi pregled nad vsebino celotne knjige. V stolpcu na sredini vsake strani so zapisane navzkrižne navedenke, ki usmerjajo pozornost na druge svetopisemske vrstice. Ohranjene so samo najpomembnejše navzkrižne navedenke iz prejšnje izdaje.