»Veselite se, ker imate upanje. Potrpite v stiski. Vztrajajte v molitvi.« (Rimljanom 12:12, Prevod novi svet)

 »Veselite se v upanju, potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi.« (Rimljanom 12:12, Slovenski standardni prevod)

 V tej svetopisemski vrstici apostol Pavel spodbudi kristjane v Rimu, naj delajo troje. To jim bo pomagalo ostati zvesti, ko bodo preganjani ali pa doživljali druge težave.

 »Veselite se, ker imate upanje.« Kristjani imamo čudovito upanje na večno življenje – nekateri v nebesih, velika večina pa na rajski zemlji. (Psalm 37:29; Janez 3:16; Razodetje 14:1–4; 21:3, 4) Med drugim upamo na to, da bo Božje kraljestvo a rešilo vse težave, zaradi katerih človeštvo trpi. (Daniel 2:44; Matej 6:10) Božji častilci smo lahko veseli tudi takrat, ko preživljamo težke čase. Zakaj? Prepričani smo, da je naše upanje zanesljivo in da nas Bog zaradi naše zdržljivosti odobrava. (Matej 5:11, 12; Rimljanom 5:3–5)

 »Potrpite v stiski.« V Svetem pismu grški glagol, ki se prevaja s »potrpeti«, pogosto pomeni »ostati namesto zbežati; vztrajati; ostati trden«. Kristusovi sledilci nismo »del sveta«, b zato pričakujemo preganjanje in potrebujemo zdržljivost. (Janez 15:18–20; 2. Timoteju 3:12) Ko kristjan kljub težavam zvesto služi Bogu, se mu vera v to, da ga bo Bog nagradil, še bolj okrepi. (Matej 24:13) Zaradi tega prepričanja potrpežljivo in z veseljem vztraja v težavah. (Kološanom 1:11)

 »Vztrajajte v molitvi.« Da bi ostali zvesti Bogu, smo spodbujeni, da redno molimo k njemu. (Luka 11:9; 18:1) Pri njem neprestano iščemo vodstvo in se zanašamo nanj na vseh področjih življenja. (Kološanom 4:2; 1. Tesaloničanom 5:17) Prepričani smo, da bo Bog odgovoril na naše prošnje, zato ker ubogamo njegove zapovedi in se mu po najboljših močeh trudimo ugajati. (1. Janezovo 3:22; 5:14) Prav tako vemo, da nam bo Bog dal moči, če bomo vztrajali v molitvi, tako da bomo lahko ostali zvesti v kakršni koli preizkušnji. (Filipljanom 4:13)

 Pavel je napisal to pismo kristjanom v Rimu okoli leta 56 n. št. V 12. poglavju pove praktične nasvete, kako kazati krščanske lastnosti, kako ravnati s soverniki in drugimi in kako se odzvati mirno med preganjanjem. (Rimljanom 12:9–21) To je bil za kristjane v Rimu času primeren nasvet, saj so kmalu doživeli preganjanje.

 Nekaj let pozneje, leta 64 n. št., je ogromen požar uničil večji del Rima. Pojavile so se govorice, da je zanj odgovoren cesar Neron. Po besedah rimskega zgodovinarja Tacita je Neron za ta požar okrivil kristjane, zato da bi zaščitil sebe. Očitno je, da je prav to pripeljalo do hudega preganjanja kristjanov. Ker so med preganjanjem upoštevali Pavlov nasvet, so ohranili vero in dostojanstvo. (1. Tesaloničanom 5:15; 1. Petrovo 3:9) Današnji Božji častilci se lahko od njih veliko naučimo.

 Če želite izvedeti več o vsebini Pisma Rimljanom, si oglejte ta kratki videoposnetek.