Mbatyomov Ka Unô Ioro?
Mlumun u Bibilo i ne yô
Mbatyomov ka ior mba ken jijingi mba ve lu a tahav shin iyoltaver man agee kua mfe i hembe uumace ica yô. (2 Peteru 2:11) Mba sha, sha tar u ken jijingi, ape uumace vea fatyô u zan ga, shin kenger aren her tsô kpaa ga yô. (1 Utor 8:27; Yohane 6:38) Sha nahan yô, i yila ve ér ujijingi.—1 Utor 22:21; Pasalmi 18:10.
Mbatyomov due hana?
Aôndo yange gba mbatyomov sha ikyev i Yesu, u Bibilo i yila un ér “Waniunda ken akaa a i gbe a cii” la. Bibilo pase er Aôndo yange er tom a Yesu sha u gban akaa la kaa ér: “Ka ken [Yesu] man i gbe akaa cii ye, a a lu Sha, man a a lu shin tar kpaa, a i nengen a mi la kua a i nengen a mi ga la kpaa,” kua mbatyomov cica cii. (Mbakolose 1:13-17) Mbatyomov mba vôson kasev shin mba maren ônov ga. (Marku 12:25) Kpa ‘ônov mba Aôndo u mimi’ mban cii, hanmô yô, yange i gba nan a gba.—Yobu 1:6.
Yange i gba mbatyomov ica i gba cii i mase gban tar ye. Aôndo gbe tar been yô, mbatyomov “ger amo sha iember.” (Yobu 38:4-7)
Mbatyomov kuma ingyegh nena?
Bibilo pase iyenge i mbatyomov ve lu la jighilii ga, kpa i̱ tese ér ingyegh vev gba ave. U tesen ikyav yô, yange i tese apostoli Yohane mpase u sha mnenge ugen, nahan a nenge a mbatyomov umiliôn deri imôngo.—Mpase 5:11.
Mbatyomov mba a ati a ve seer seer kua mbamlu vev kposo kposo?
Een. Bibilo ter ati a mbatyomov uhar. Mikael man Gaberiel. (Daniel 12:1; Luka 1:26) * Mbatyomov mbagenev yange ve kaa ér mba a ati, kpa ve pase ati a ve shon ga.—Genese 32:29; Mbaajiriv 13:17, 18.
Mbatyomov mba a mbamlu vev kposo kposo. Mba a zwa ve u ve lamen yô. (1 Mbakorinte 13:1) Mba a tahav mbu henen kwagh, shi ka ve dugh atsam a wuese Aôndo. (Luka 2:13, 14) Shi mba a ian i tsuan kwagh u ve soo yô, a lu kwagh u dedoo shin u bo kpaa. U tesen ikyav yô, mbatyomov mbagenev yange ve er isholibo zum u ve kohol Satan Diabolo sha u hendan a Aôndo la.—Mateu 25:41; 2 Peteru 2:4.
Mbatyomov mba sha aan a tom kposo kposo?
Een. Ortyom u a hemba lun a tahav man agee cii yô ka Mikael, ortyom u tamen. (Yuda 9; Mpase 12:7) Userafim ka mbatyomov mba tagher tagher mba ve til hen kpe u ikyônough ki torough ki Yehova yô. (Yesaia 6:2, 6) Ucerubi ka kwe u mbatyomov mba tagher tagher mba ve eren ityom i vesen igen yô. U tesen ikyav yô, yange ucerubi kura gbenda u karen nyôron ken sule u Eden la, zum u i zenda Adam man Ifa ve due ker sha la.—Genese 3:23, 24.
Mbatyomov mba wasen ioro?
Een, Aôndo ka a tindi ve ve va wase ior nav nyian.
Aôndo ka a tindi mbatyomov sha u ve va hemen mbacivir un ken tom u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo. (Mpase 14:6, 7) Hemen ve ne ka u wase mbapasenkwagh kua mba ve lu ungwan loho u dedoo shon la cii.—Aerenakaa 8:26, 27.
Mbatyomov ka ve wase u kuran nongo u Kristu sha er aferaior aa vihi u ga yô.—Mateu 13:49.
Mbatyomov ka ve hemen shi ve kuran mba ve civir Aôndo sha mimi la.—Pasalmi 34:7; 91:10, 11; Mbaheberu 1:7, 14.
Ica ia kera gba ga tsô mbatyomov vea va uumace a bem sha u kohol Yesu Kristu nôngon ityav mbi been a hanma iferkwagh vindi vindi.—2 Mbatesalonika 1:6-8.
Hanma wase nan ngu a ortyom u a kuran nan yôô?
Shin er mbatyomov ve nôngon ityav ken jijingi sha ci u mbacivir Aôndo nahan kpa, ngura tese ér hanma Orkristu yô, Aôndo ver ortyom ér a kuran shin a hemen nan keng ga. * (Mateu 18:10) Ka hanma shighe u mbacivir Aôndo ve tagher a ican shin imeen cii mbatyomov ve kuran ve ga. Bibilo tese ér hanma shighe cii ‘una bugh or gbenda’ u waren sha u nan nan kwaghfan shin agee a wan ishima.—1 Mbakorinte 10:12, 13; Yakobu 1:2-5.
Mbamtsum mba ior ve lu a mi sha kwagh u mbatyomov yô
Mtsum: Mbatyomov cii doo.
Fa wer: Bibilo ôr kwagh u “ujijingi mba aferev” kua “mbatyomov mba Shaav mba ve er isholibo” la. (Mbaefese 6:12; 2 Peteru 2:4) Mbatyomov mba wan afer mban ka azôv, a a kohol Satan sha u hendan a Aôndo la.
Mtsum: Mbatyomov mba a uma u kpen ga.
Fa wer: Ka u a va tim mbatyomov mba wan afer kua Satan Diabolo cii.—Yuda 6.
Mtsum: Ior ka ve hingir mbatyomov zum u ve kpe kera yô.
Fa wer: Aôndo gba mbatyomov kwagh ve kposo, ka uumace mba i nder ve shin ku ga. (Mbakolose 1:16) Ior mba ka i nder ve sha u ve za lu uma sha la, Aôndo ngu a na ve iyua i uma u kpen ga la. (1 Mbakorinte 15:53, 54) Vea lu sha ian i vesen i i hembe mbatyomov yô.—1 Mbakorinte 6:3.
Mtsum: Mbatyomov cii mba eren tom sha ikyev i uumace.
Fa wer: Mbatyomov mba ungwan imo i Aôndo, ka i yase ga. (Pasalmi 103:20, 21) Yesu je kpa yange kaa ér una yila Aôndo a wase un, a kaa ér una yila mbatyomov jighilii ga.—Mateu 26:53.
Mtsum: Se fatyô u eren msen hen mbatyomov ser ve wase se.
Fa wer: Se mba eren msen hen Aôndo sha u civir un, man ka un tswen i gbe u se civir ye. (Mpase 19:10) Gba u se eren msen hen Aôndo tseegh, ken iti i Yesu.—Yohane 14:6.
^ Ikyum. 5 Ubibilo mbagenev ter iti i “Lushifer” ken Yesaia 14:12. Mbagenev hen ér iti ne ka i ortyom u yange hingir Satan Diabolo la. Nahan kpa, iti i ken zwa Heberu i i gem ér “Lushifer” la inja na yô ér “we u u mondo iengem.” Avur a Bibilo aa hen ijiir i i ter iti ne la tese ér iti shon ka i Satan ga, kpa ka iti i tsombor u utor mba Babilon, u Aôndo lu kaan ér una kar a imanger ve kera la. (Yesaia 14:4, 13-20) Aôndo yange yila tsombortor ne ér “we u u mondo iengem” la sha u nahan tsombortor u tartor u Babilon la tar, zum u i tim Babilon kera la.
^ Ikyum. 13 Mbagenev ka ve hen ér ape i nger kwagh u Peteru due ken purusu shin gaadi kera la tese ér Peteru yange lu a ortyom u kuran un. (Aerenakaa 12:6-16) Nahan kpa, zum u mbahenen kaa ér ka “ortyom [u Peteru]” la, alaghga tsô ve lu henen sha lan ér ortyom va ve a loho sha ityough ki Peteru, ka Peteru iyol na ga.
Kwagh Ugen u Alaghga Shi Una Doo U Yô
MBAMPIN MBA BIBILO I NE MLUMUN SHA MI LA
Ka An Nan Lu Mikael, Ortyom u Tamen Laa?
Shi ngu a iti igen kpaa, i alaghga u hembe fan yô.