Skip to content

EKUATISO LIATIAMẼLA KEPATA | OLOHUELA

Ndomo tu Liyaka Lovituwa Via Litepa

Ndomo tu Liyaka Lovituwa Via Litepa

OCITANGI

Ove o sole olomapalo; pole, ohueli yove yi sole oku tanga. Ove ukuotate kuenda ukuanjanga; pole, ohueli yove hukuotateko. Ove o sole oku tunda lakamba; pole, ohueli yove yi sole lika oku kala konjo.

Ove o sima ndoco: ‘Ka tu kuete ovituwa vimuamue! Momo lie ka tua ci limbukilile eci tua namulala?

Citava okuti, ove wa limbukile ale ocituwa caco vokuenda kuotembo yimue. Pole, kua kuatele onjongole yoku kapako ocituwa caco. Omo okuti cilo okuele, o sukilavo oku lekisa ocituwa caco. Ocipama cilo ci ka ku kuatisa ndomo o liyaka lovitangi viaco. Pole catete, konomuisa ovina vimue viatiamẽla koku kuata ovituwa via litepa.

CECI O SUKILA OKU KŨLĨHA

Ovituwa vimue via litepa vi sukila oku kapiwako. Yimue pokati kocimãho ca velapo poku namulãla oku limbuka nda omanu vavali va kuete ovituwa vimuamue. Omo liaco, eci va limbuka okuti va litepa calua kovituwa, omanu valua va liwekapo oku namulãla kuenje, ci va kuatisa oku yuvula oku kuela lomunu umue okuti o kuete ovituwa via litepa lukuavo. Nye omanu vaco va namulãla va sukila oku linga, nda va limbuka okuti oku litepa kuavo kovituwa ka kualuile kuenda kua siatavo oku pita lomanu vakuavo?

Ka kuli omanu vavali okuti va kuete ovituwa vimuamue. Hacitangiko olohueli oku litepa kovituwa vimue ndeci:

Olonjongole: Ukãi umue okuele o tukuiwa hati Anna, * wa popia ndoco: “Sia la sola olomapalo vi lingiwa voluayela, pole, ulume wange tunde vutila wa enda oku londa kolomunda vieyuka ovikokoto kuenda oku pita oloneke vimue vusenge lokuenda.”

Ovituwa. Ulume umue ohueli o tukuiwa hati, Brian wa popia ndoco: “Ukãi wange o pekela tupu ekumbi lianda, kuenda o pasuka kowola ya 5 komẽle. Pole, ame ndi sukila oku pekela 7 ale 8, kolowola sanga si kuata esanju.

Ekalo.  Citava okuti ove ku vangula calua, pole, ohueli yove yi vangula calua. Ulume umue ohueli o tukuiwa hati, David wa popia ndoco: “Vepata lietu ka tua kuatele ocituwa coku sapela eci catiamẽla kovitangi vietu, pole, ukãi wange wa kulila vepata limue okuti ovina viosi via enda oku vanguiwa lomanu vosi vepata.”

Oku litepa kovituwa ku pondola oku kuata esilivilo. Ukãi umue okuele o tukuiwa hati, Helena wa popia ndoco: “Onjila nda siata oku kuama poku linga ovina citava okuti yiwa, pole, eci ka ci lomboloka okuti oyo lika onjila ya sunguluka yoku linga ovina.”

CECI O SUKILA OKU LINGA

Eca ekuatiso. Ulume umue o tukuiwa hati, Adam wa popia ndoco: “Ukãi wange Karen ka sole olomapalo. Ndaño ka sole olomapalo, pole, wa siata oku enda lame, kuenda o lingavo olomapalo viaco. Pole, eye o sole oku nyula olonjo vioku soleka ovina viosimbu kuenje ame ngenda laye kovitumãlo viaco kuenda tu kala kocitumãlo caco otembo eye a yongola. Kuenje ame ndi likolisilako oku lekisa onjongole kovina vi sangiwa volonjo viaco momo ci kuete esilivilo kokuaye.”—Onumbi Yembimbiliya: 1 Va Korindo 10:24.

Vokiya ovisimĩlo viove. Ndaño okuti ovisimĩlo viohueli yove via litepa levi viove, pole, eci ka ci lomboloka okuti ovisimĩlo viohueli yove ka via sungulukile. Ulume umue ohueli o tukuiwa hati, Alex wa limbuka ovina viaco. Eye wa popia ndoco: “Olonjanja vimue ndi sima okuti oku tunda kocitumãlo cimue oco ende kocitumãlo cikuavo, onjila ya miuha oyo yi teta onimbu, pole, oku kuama olonjila vikuavo ka ci sunguluka. Oku kala omunu umue okuele ci ndi kuatisa oku kuata elomboloko liokuti, kuli olonjila vialua vioku pitĩla kocitumãlo cimue kuenda oku kuama olonjila vikuavo ci sungulukavo.”—Onumbi Yembimbiliya: 1 Petulu 5:5.

Limbuka ekalo liove. Oku kuata ovituwa vimuamue ka ci lomboloka oku lisoka. Omo liaco, ku ka sime okuti olohuela viove ka via sokiyiwile ciwa omo lioku limbuka okuti kovituwa vimue wa litepi. Elivulu limue li tukuiwa hati, The Case Against Divorce (Ovolandu Atiamẽla Koku Linyala) li popia hati: “Omanu valua va lisandela esunga poku popia hati: ‘Omo liocisola ka va limbukile lacimue.’” Elivulu liaco liamisako loku popia hati: “Oloneke vina wa kali kumosi lesanju, vi lekisa okuti ndaño vu kuete ovituwa via litepa vioku citiwa, pole, vu pondola oku lisola pokati.” Likolisiliko oku ‘amamako oku likapako omunu lukuavo, ndaño umue o kuetele ondaka ukuavo.’—Onumbi Yembimbiliya: Va Kolosai 3:13.

Seteka ndoco: Soneha eci o sole kohueli yove kuenda ovisimĩlo vimuamue vu kuete. Noke soneha ovituwa vimue okuti ka via lisokele levi viohueli yove. Pamue o limbuka okuti ovituwa viene ka via litepele calua ndeci wa simĩle. Ovina viaco o soneha, vi ku kuatisa oku limbuka olonepa vimue o sukila oku kuatisa ohueli yove ale ovina o sukila oku ecelela. Ulume umue o tukuiwa hati, Kevin wa popia ndoco: “Ndi sole calua eci ukãi wange a linga apongoloko poku kapako ovisimĩlo viange kuenda nda kũlĩha okuti eci ndi lingavo ovina viaco kokuaye, eye o ci sole. Ndaño okuti oku ci linga ka ca lelukile pole, eci ndi mola okuti wa sanjuka, lamevo ndi sanjuka.”—Onumbi Yembimbiliya Va Filipoi 4:5.

^ tini. 10 Olonduko vimue vocipama cilo via pongoluiwa.