Skip to content

Skip to table of contents

Anga hẽ Suku o Kuete Ohenda?

Anga hẽ Suku o Kuete Ohenda?

CECI TU LILONGISILA KOVINA VIA LULIKIWA

Ondisionaliu yimue yi lombolola okuti ohenda “uloño omunu a kuete woku likapa pomangu yukuavo, loku sanda oku kuata elomboloko liocitangi cukuavo.” Ndomo ca lomboluiwa la Ndotolo Rick Hanson, o kuete uloño woku kũlĩhĩsa owoño, tua citiwa ale lohenda. Eye wa popia hati “ohenda yi kasi vakepa etu.”

KŨLĨHĨSA: Momo lie tu kuetele epondolo lioku lekisa ohenda? Embimbiliya li lombolola okuti Suku wa lulika omanu lesetahãlo liaye. (Efetikilo 1:26) Eci ci lomboloka okuti Suku wa tu lulika lovituwa viaye viwa. Omo liaco, eci ohenda yi vetiya omanu oku kuatisa vakuavo, ovo va kasi oku setukula ohenda Yululiki wavo, Yehova Suku.—Olosapo 14:31.

CECI EMBIMBILIYA LI TU LONGISA CATIAMẼLA KOHENDA YA SUKU

Suku o tu kuetele ohenda kuenda o sumua eci tu tala ohali. Va Isareli va talisiwa ohali eci va kala apika Kegito noke va talavo ohali vokuenda 40 kanyamo vekalasoko. Embimbiliya li popia ndomo Suku a kala: “Olohali viavo viosi eye wa vi talelavo kumosi lavo.” (Isaya 63:9) Limbuka okuti Suku ka kũlĩhĩle lika ohali yavo pole, wa yevavo evalo liavo. Eye wa popia hati: “ Nda kũlĩha ciwa ohali va kasi oku liyaka layo.” (Etundilo 3:7) Suku wa popia hati: “Nda umue wa ku lamba ove ca soka okuti, wa lamba komoliso liaye.” (Sakariya 2:8) Nda umue o tu talisa ohali, Suku o talavo ohali.

Citava okuti ove o livetela evelo kuenda o sima okuti ku sesamela ohenda ya Suku. Pole, Embimbiliya li tu sapuila okuti, “Suku wa velapo, ovitima vietu vi sule kuenda eye wa kũlĩha ovina viosi.” (1 Yoano 3:19, 20) Suku wa tu kũlĩha ciwa okuti etu muẽle ci sule. Eye wa kũlĩha ciwa ekalo lietu liosi, lovisimĩlo vietu. Eye o tu kuetele ohenda.

Tu pondola oku lavoka okuti Suku o tu ĩha elembeleko, olondunge kuenda ekuatiso, loku kolela okuti eye o kuatisa omanu vana va kasi oku tala ohali

Embimbiliya li tu likuminya

  • “Oco o kovonga, kuenje Yehova o kumbulula; o vilikiya, kuenje eye o popia hati, ‘Ame ulo.’”—ISAYA 58:9.

  • “‘Momo nda kũlĩha ovisimĩlo ñasi loku vu simĩla;’ ‘ovisimĩlo viaco vioku u kuatisi, havioku-vu-lingako cĩvi, haivio vioku waveli elavoko lioloneke viya. Kotembo yaco vu mbilikiya; wiyi oku likutilila kokuange, kuenje ndu yevi’”—YEREMIYA 29:11, 12.

  • “Kapa asuẽlela ange vongalafa yove. Velivulu liove hẽ hamoko a sonehiwa?”—OSAMO 56:8.

SUKU WA KŨLĨHA OVITANGI VIETU, WA TU KAPAKO KUENDA O YEVA EVALO LIETU

Oku kũlĩha okuti Suku o tu kuetele ohenda, ci tu kuatisa hẽ oku liyaka lovitangi? Kũlĩhĩsa ulandu wa Maria:

“Noke lianyamo avali loku yaka luveyi wokanser, omolange wa kuata 18 kanyamo, wa fa. Nda fetika oku sima okuti omuenyo ka wa lelukile kuenda kuli ekambo liesunga. Nda kuatela onyeño Yehova omo ko teyuilile loku u sakula!

“Noke lianyamo epandu, ekamba liange limue ukuacisola haeye ukuahenda vekongelo wa yevelela ndomo nda situlula ocisimĩlo cange cokuti Yehova ka ndi sole. Eye wa njevelela vokuenda kuotembo yalua okuti ka ndi tetele kondaka kuenje wa ndi lekisa ocinimbu cimue ca ndi vetiya calua. Ocisonehua caco, 1 Yoano 3:19, 20, citi: ‘Suku wa velapo, ovitima vietu vi sule kuenda eye wa kũlĩha ovina viosi.’ Eye wa ndi lomboluilavo okuti, Yehova wa kũlĩha ohali ndi kasi oku tala.

“Ndaño lekuatiso liaco, ka ca lelukile oku siapo onyeño yange! Kuenje nda tanga Osamo 94:19, ku popia hati: ‘Eci atatahãi a nduila vutima, Okulemba kuove okuo ku ñolisa.’ Ca kala ndu okuti ocinimbu eci ame va ci ndi sonehela, vokuenda kuotembo, nda tẽla oku sapela la Yehova catiamẽla kohali yange. Poku ci linga nda yeva momo nda kũlĩha okuti eye o ndi yeva kuenda wa ndi kapako.”

Ciwa oku kũlĩha okuti Suku wa kapako ovisimĩlo vietu kuenda o yevavo evalo lietu! Pole, momo lie ku kasilili ohali yalua? Anga hẽ Suku o kasi oku tu kangisa omo liakandu etu? Anga hẽ eye o ka linga cimue oco a maleko ohali yosi? Apulilo a-a, a ka tambuluiwa vovipama vi kuãimo.