Eya go dikagare

BAFSA BA A BOTŠIŠA

Ke Eng Seo ke Swanetšego go se Tseba ka Dipapadi tša Elektroniki?

Ke Eng Seo ke Swanetšego go se Tseba ka Dipapadi tša Elektroniki?

 Molekwana wa dipapadi tša elektroniki

 Kua United States, moo dipapadi tša elektroniki e lego intasteri yeo e dirago ditolara tše dimilione milione ...

  1.   Go akanyetšwa gore ke batho ba mengwaga e mekae bao ba bapalago dipapadi tše tša elektroniki?

    1.   18

    2.   30

  2.   Ke batho ba bong bofe bao ba bapalago dipapadi tše?

    1.   Diperesente tše 55 ke banna; diperesente tše 45 ke basadi

    2.   Diperesente tše 15 ke banna; diperesente tše 85 ke basadi

  3.   Dihlopheng tše tše pedi, ke sefe seo e lego karolo e kgolo ya bao ba ratago go bapala dipapadi tše?

    1.   Basadi ba mengwaga e 18 le go feta

    2.   Masogana a mengwaga e 17 le a ka tlase

 Dikarabo (Di theilwe dinyakišišong tša 2013):

  1.   B. 30.

  2.   A. Basadi bao ba bapalago dipapadi tše ke diperesente tše 45—palo ye ke mo e ka bago seripa sa dibapadi ka moka.

  3.   A. Basadi ba mengwaga e 18 le ba go feta ke diperesente tše 31 tša bao ba bapalago dipapadi tšeo mola bašemane ba mengwaga e 17 le ba ka tlase e le diperesente tše 19.

 Dipalopalo tšeo di ka go nea pono ya gore ke bomang bao ba bapalago dipapadi tše. Eupša ga di go botše ditlamorago—tše mpe goba tše dibotse—tšeo dipapadi tša elektroniki di ka go kgomago ka gona.

 Se se lokilego ka tšona

 Ke efe ya dipolelo tše di latelago mabapi le dipapadi tša elektroniki tšeo o dumelelanago le tšona?

  •  “Ke mokgwa o thabišago woo o ka matlafatšago ditswalano tša gago le ba lapa leno le bagwera.”—Irene.

  •  “Di dira gore o se ke wa dula o nagana ka dilo tšeo di diregago bophelong.”—Annette.

  •  “Di ka loutša bokgoni bja gago bja go arabela kapejana ge selo se itšego se direga.”—Christopher.

  •  “Di go nea bokgoni bja go rarolla mathata.”—Amy.

  •  “Di go thuša gore o dule o diriša monagano wa gago; di go dira gore o nagane, o loge maano le go bona gore o ka dira selo se itšego ka tsela efe.”—Anthony.

  •  “Dipapadi tše dingwe di go kgothaletša go dirišana le le sehlopha le bagwera.”—Thomas

  •  “Dipapadi tše dingwe di dira gore o itšhidulla le gore o se ke wa ba le mmele.”—Jael.

 Na o dumelelana le tše dingwe tša dipolelo tše—goba mohlomongwe ka moka ga tšona? Dipapadi tša dibidio di ka thuša monagano le mmele. Le ge dipapadi tše dingwe e le tša go fetiša nako le gore di ka mokgwa wo Annette a boletšego ka gona gore “di dira gore o se ke wa dula o nagana ka dilo tšeo di diregago bophelong,” ga se ka mehla di fošagetšego.

 ● Beibele e re “dilo tšohle ka tlase ga magodimo di na le nako ya tšona,” go akaretša le nako ya go itapološa—Mmoledi 3:1-4.

 Se se fošagetšego ka tšona

 Na dipapadi tše di go jela nako?

 “Ge nka thoma go e bapala, ke thatafalelwa ke go kgaotša. Ke dula ke ipotša gore ‘ge nka fo bapala la mafelelo!’ Ge ke re phaphara, ke ba ke šetše ke bapetše diiri tše dintši le gore ke šetše ke feditše nako e ntši kudu ke le pele ga yona!”—Annette.

 “Dipapadi tše tša bidio di ka senya nako. O dula moo diiri tše telele ke moka wa ikwa eka go na le se sengwe seo o se fihleletšego ka ge o feditše papadi le go e kgona ka makga a mahlano, eupša therešo ke gore ga se wa dira selo.”—Serena.

 Therešo e sa fetogego: Ge e ba o lahlegetšwe ke tšhelete, o ka e hwetša gape. Eupša seo ga se bjalo ge go tliwa tabeng ya go lahlegelwa ke nako. Ka mantšu a mangwe nako e bohlokwa go feta tšhelete. Ka gona o se ke wa forwa!

 ● Beibele e re: “Tšwelang pele le sepela ka bohlale ..., le diriša nako ya lena ka bohlale.”—Bakolose 4:5.

 Na dipapadi tša elektroniki di kgoma monagano wa gago?

 “Melato ya bosenyi yeo o ka golegwago goba go bolawa e dirwa ka tsela e itšego dipapading tša dibidio ka ponyo ya leihlo.”—Seth.

 “Gore o fihlelele pakane ya gago papading ye o swanetše go fenya manaba a gago. Gantši, se se bolela go a bolaya ka ditsela tše di fapafapanego tše sehlogo kudu.”—Annette.

 “Ka dinako tše dingwe o ka se kgolwe seo o se botšago bagwera ba gago ge o dutše o bapala—dipolelo tše bjalo ka ‘E hwa!’ goba ‘ke tlo go bolaya!’”—Nathan.

 Therešo e sa fetogego: Efoga dipapadi tšeo di godišago dilo tšeo Modimo a di hloilego, go akaretša bošoro, thobalano e gobogilego le go dirišana le meoya e mebe.—Bagalatia 5:19-21; Baefeso 5:10; 1 Johane 2:15, 16.

 ● Beibele e re Jehofa “o hloile le ge e le mang yo a ratago bošoro”—e sego go dira bošoro feela. (Psalme 11:5) Le ge kgetho ya gago ya dipapadi tše e sa bontšhe gore o tla ba motho wa mohuta mang, di ka bolela se sengwe ka motho yoo o šetšego o le yena.

 Seo o ka naganago ka sona: Puku ya Getting to Calm, e re: “Dipapadi tša dibidio di ka ba le tšhušumetšo e kgolo ya kamoo ngwana a itshwarago ka gona go feta thelebišene, ka gobane bana ga ba fo iponela mogale yo matla le yo šoro—ge e le gabotse ke bona bagale bao. Ka ge dipapadi tše di ruta bana go etša ge morutiši a ruta ka klaseng, ge e le gabotse ba tloga ba ithuta bošoro.”—Bapiša le Jesaya 2:4.

 Bontšha go hlaphogelwa

 Bafsa ba bantši ba ile ba ithuta go ba le tekatekano ka go diriša dipapadi tša elektroniki. Ela hloko mehlala ye e mebedi.

 “Ke be ke bapala dipapadi tše go ba go fihla bošego ke nagana gore: ‘Ke fo ba ke hloka diiri tše hlano feela gore ke robale, na ga go bjalo? E re ke bapale la mafelelo.’ Lega go le bjalo, ke ithutile go bea dipapadi tše maemong a tšona. Ke lebelela go di bapala e le selo se sekaone seo nka se dirago nako le nako ge ke lewa ke bodutu. Eupša selo se sengwe le se sengwe se swanetše go dirwa ka go lekanyetšwa.”—Joseph.

 “Ke fokoditše go di bapala, e bile ke kgona go dira dilo tše ntši! Ke kgonne go kaonefatša bodiredi bja ka, ke leka go thuša ba bangwe ka phuthegong ya gešo le go ithuta go bapala piano. Ruri go na le dilo tše dintši tšeo nka di dirago!”—David.

 ● Beibele e re basadi le banna ba godilego monaganong ba swanetše go ba ba “lekanetšego mekgweng.” (1 Timotheo 3:2, 11) Ba thabela go itapološa eupša ba tseba moo ba swanetšego go kgaotša, e bile ba na le boitshwaro bja go dira seo.—Baefeso 5:10.

 Therešo e sa fetogego: Go bapala dipapadi tše e ka ba boitapološo bjo bobotse ge feela di bewa boemong bja tšona. Eupša o se tlogelele gore dipapadi tše di laole nako ya gago goba di go dire gore o lahlegelwe ke pono ka dilo tša bohlokwa bophelong. Ge e le gabotse, go e na le gore o dule o tshwenyegile kudu ka go leka go atlega papading yeo, na go ka se be kaone go dira maiteko a go fihlelela pakane ya gago gore o tle o atlege bophelong bja kgonthe?