Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 THUŠO BAKENG SA LAPA | LENYALO

Ge o Nyamišitšwe ke Lenyalo la Gago

Ge o Nyamišitšwe ke Lenyalo la Gago

TLHOHLO

Pele wena le molekane wa gago le nyalana, go be go bonagala eka le na le dilo tše dintši tšeo le swanago ka tšona. Ga bjale manyami a le arogantše, gomme o ikwa eka o kgolegong le molekane wa gago, go e na le go thabela bophelo mmogo.

Le ka kgona go kaonefatša tswalano ya lena. Lega go le bjalo, sa pele, ela hloko lebaka leo o ikwago o nyamile.

LEBAKA LA GO DIREGA GA SEO

Go lebeletšana le boemo bja kgonthe. Go ya mošomong ka mehla, go godiša bana le go dirišana le ba bogadi go ka fokotša lethabo la lenyalo ganyenyane-ganyenyane. Go oketša moo, mathata a sa letelwago—mohlomongwe mathata a tša ditšhelete goba go hlokomela setho sa lapa seo se nago le bolwetši bjo bo sa alafegego—a ka dira gore lenyalo le goge boima.

Go bonagala diphapano di sa lokišege. Ge ba sa le lefereyong, gantši banyalani ba hlokomologa diphapano. Lega go le bjalo, ge ba se na go nyalana, monna le mosadi ba thoma go lemoga kamoo ba sa swanego ge go tliwa mokgweng wa poledišano, go dirišeng tšhelete gotee le go rarolleng mathata. Diphapano tšeo mathomong di bego di sa re selo ga bjale go ka bonagala go le thata go di kgotlelela.

Ga le sa hlokomelana maikwelong. Ge nako e dutše e eya, go oketšega ga mantšu le ditiro tšeo di sa bontšhego botho, le mokgobo wa diphapano tšeo di sa rarollwago, di ka dira gore monna goba mosadi a se sa ntšha sa mafahleng goba se sebe le go feta a thoma go ikwa a rata motho yo mongwe.

O be o letetše dilo tšeo di sa kgonegego. Batho ba bangwe ba tsena lenyalong ka kgopolo ya gore ba hweditše yena motho yola ba bego ba swanetše go phela le yena. Le ge kgopolo yeo e ka bonagala e kgahliša, e ka ba molaba o kotsi. Ge go tsoga mathata, toro yela ya go nagana gore ba a swanelana e a fela, ya šia banyalani le maikwelo a gore ba dirile phošo.

 SEO O KA SE DIRAGO

Šetša dika tše dibotse tša molekane wa gago. Leka se: Ngwala dika tše tharo tše dibotse tšeo molekane wa gago a nago le tšona. Dula o na le setlankana seo, mohlomongwe ka morago ga senepe se senyenyane sa lenyalo goba ka mogalathekeng wa gago. Ka mehla boela setlankaneng se go ikgopotša lebaka leo ka lona o ilego wa nyalana le molekane wa gago. Go šetša dika tše dibotse tša molekane wa gago go godiša khutšo e bile go tla go thuša gore o kgone go lebeletšana le diphapano tša lena.—Molao wa motheo wa Beibele: Baroma 14:19.

Rulaganyang nako e kgethegilego ya go ba mmogo. Go ka direga gore pele le nyalana le be le beela ka thoko nako ya go dira dilo mmogo. Lefereyo e be e le selo se sefsa le seo se kgahlišago, gomme le be le loga maano a go ba mmogo. Ke ka baka la’ng le sa dire selo se se swanago le gona bjale? Rulaganyang dinako tše di kgethegilego tšeo wena le molekane wa gago le tlago go ba mmogo tše nkego le sa fereyana. Go dira bjalo go tla le thuša gore le batamelane le go le thuša gore le kgone go lebeletšana gakaone le mathata ao a sa letelwago a bophelo.—Molao wa motheo wa Beibele: Diema 5:18.

Boledišanang ka maikwelo a lena. Ge e ba molekane wa gago a go kwešitše bohloko ka mantšu goba ka ditiro, na o ka kgona go hlokomologa taba yeo? Ge e ba o palelwa, gona o se ke wa fo homolela molekane wa gago. O theošitše maswafo, boledišana le molekane wa gago ka taba yeo ka pela ka mo go ka kgonegago, mohlomongwe ka lona letšatši leo.—Molao wa motheo wa Beibele: Baefeso 4:26.

Ge e ba molekane wa gago a go kwešitše bohloko ka mantšu goba ka ditiro, na o ka kgona go hlokomologa taba yeo?

Tseba phapano magareng ga maikwelo a gago le maikemišetšo a molekane wa gago. Ke therešo gore ga go le o tee go lena yo a tlogago a ikemišeditše go kweša yo mongwe bohloko. Kgonthišetša molekane wa gago seo, ka gore o kgopele tshwarelo go tšwa pelong ka selo le ge e le sefe seo o ka bago o mo kwešitše bohloko ka sona. Ke moka ahlaahlang dilo tšeo bobedi bja lena le ka di dirago e le go phema go kwešana bohloko go sa hlokagale. Latelang keletšo ya Beibele e rego: “Bontšhanang botho, le šokelane ka bonolo, le lebalelane ka bolokologi.”—Baefeso 4:32.

O se ke wa letela mo gontši kudu. Beibele e re bao ba nyalanago “ba tla ba le tlaišego nameng.” (1 Bakorinthe 7:28) Ge o lebeletšana le tlaišego e bjalo o se ke wa phetha ka gore lenyalo la lena e be e le phošo. Go e na le moo, dirišana le molekane wa gago go rarolla diphapano le go ‘tšwela pele le kgotlelelana gomme le lebalelana ka bolokologi.’—Bakolose 3:13.