Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Etela Lešokeng le Legolo le Lešweu

Go Etela Lešokeng le Legolo le Lešweu

Lengwalo le le Tšwago Norway

Go Etela Lešokeng le Legolo le Lešweu

KE MAREGA ka masa. Re phaya gareteine go bona gore boemo bja leratadima bo bjang. Ke mo go thabišago gakaakaang go bona gore leratadima le apogile! Re yo fetša matšatši a mararo re dira boboledi kua Finnmarksvidda—naga yeo e ikadilego ka godimo ga thaba yeo e lego ka leboa la Arctic Circle.

Norway go a tonya marega, ka gona re ikwa re šia go ya lešokeng la ka leboa. Se se kgahlišago ke gore re sepela le Dihlatse tša Jehofa tše tharo tšeo di dulago lefelong leo. Di tseba seo se ka letelwago le gona di re file keletšo e botse.

Go na le ditsela tše sego kae mo. Mokgwa o kaonekaone wa go fihlelela batho ba dulago mafelong a lego lekatana ke ka go sepela ka dikoloi tša lehlweng. Re tsenya diaparo tša rena, dijo le peterole e oketšegilego ka dikoloing tša rena tša lehlweng le dileing. Pele ga rena ke naga yeo e ikadilego ka godimo ga thaba go fihla moo mahlo a rena a felelago gona. Lehlwa le phadima bjalo ka ditaamane tšeo di lego letšatšing. Ponagalo yeo e kgahliša kudu!

Kua Finnmarksvidda go na le diphoofolo tše bjalo ka kgama e kgolo, kgama e kgolo ya Asia, lengau, mebutla, diphukubje, dikgano tše dikgolo gotee le dibere tše sego kae. Eupša seo re se thabetšego kudu ke tebelelo ya go fihlelela batho bao ba dulago mafelong a ao a lego lekatana. Re fagahletše go yo kopana le batho bao ba Masami, bao ba iphedišago ka go diša dikgama tše dikgolo goba go šoma mafelong a bodulo a dithabeng.

Ka ntle ga lefelo la mathomo la bodulo la thabeng, re kopana le klase ya bana ba mmalwa ba sekolo bao ba phatšago naga ka go thedimoga lehlweng. Ba a ema e le gore ba boledišane le rena, gomme ba re botšiša gore re dira eng. Ke therešo gore re ile ra thabela go ba hlalosetša. Ge re kgaogana yo mongwe wa bona o re botša gore: “Thabelang go bolela ka Beibele!” Re namela dikoloi tša rena tša lehlweng gape gomme re phatša matsha ao meetse a ona a kgahlilego gotee le molala o mošweu. Na re tla ka ra bona mohlape wa dikgama tše dikgolo?

Ge re namelela re lebile ngwakwaneng o itšego, monna yo mongwe o re dumediša ka borutho. Ke yo mongwe wa badudi ba mo. Ge a lemoga gore selei sa rena se robegile, ka botho o ithaopela go re lokišetša sona. O a iketla; batho ba mo ga ba dire dilo ka lebelo. Tsela yeo a dirago dilo ka yona e dira gore le rena re iketle. Ge a fetša go lokiša selei seo, re a mo leboga gomme re mmontšha ditaba tše sego kae tše tšwago Beibeleng tša mabapi le lebaka leo ka lona Modimo a dumelelago tlaišego. O theetša ka kelohloko. Pele re sepela, o amogela puku ya Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago? gotee le dimakasine tša Morokami le Phafoga! O a myemyela gomme o re: “Ke leboga ge le nketetše.”

Ka morago ga go etela batho ba bangwe ba sego kae, leswiswi le thoma go swara, gomme re leba ngwakwaneng wo re yago go robala go wona. Gateetee re bona phukubje. Boya bja yona bjo bohwibidu bo phadima ka tsela e kgahlišago ge bo bapišwa le lehlwa le lešweu. Phukubje yeo e ema go se nene, e a re lebeledišiša gomme ya itshepelela. Ga bjale lehlwa le thoma go wa, gomme re thatafalelwa ke go bona moo re yago gona. Re ikwa re imologile e le ruri ge mafelelong re bona ngwakwana woo! Re gotša setofo, gomme go thoma go ruthela ganyenyane-ganyenyane. Gaešita le ge re lapišitšwe ke go kgehlemana letšatši ka moka godimo ga koloi ya lehlweng, re ikwa re thabile.

Go sa ka pela. Re tsenya dilo ka koloing ya rena ya lehlweng gomme re theogela mafelong a lego tlase, re šala noka morago gomme re fihla lefelong le lengwe la bodulo la thabeng. Re kopana le lesogana le itšego, gomme re bolela le lona ka ditaba tše mmalwa tšeo di agago tše tšwago ka Beibeleng. Ka botho le re bontšha tsela e bonolo ya go boela tseleng ya rena.

Go fihla letšatši la mafelelo la leeto la rena. Ge re tsena Serapeng sa Diphoofolo sa Stabbursdalen, re bona naga e kgahlišago gomme kua kgole go na le dithaba tšeo di khupeditšwego ke lehlwa leo le phadimago letšatšing. Gateetee, re bona mohlape o mogolo wa dikgama tše dikgolo! Di ja di iketlile, di diriša ditlhako tša tšona tše dikgolo go epa dihlašana tšeo di khupeditšwego ke lehlwa. Kua kgole re bona Mosami a dutše koloing ya gagwe ya lehlweng. O lebeletše dikgama tša gagwe tše dikgolo a ikhomoletše. Mpša ya gagwe e dišitše mohlape ka kelohloko e bile e kgonthišetša gore o dula o le gotee. Mpša e ema go se nene gomme e dupelela thoko tša rena. Lega go le bjalo, kapejana e boela mošomong wa yona. Re botša modiši yoo molaetša wa rena. O na le bogwera e bile o a re theetša.

Ge re le tseleng ya go boela gae, re nagana ka bohle bao re kopanego le bona leetong la rena la dikhilomithara tše 300. Re bona e le tokelo gore re tšere karolo ganyenyane go fihleleleng batho ba lešokeng le le legolo le lešweu.

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 15]

© Norway Post