Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke Mang yo a ka Hlathollago Boporofeta?

Ke Mang yo a ka Hlathollago Boporofeta?

Ke Mang yo a ka Hlathollago Boporofeta?

Go be go thwe lehuto la Gordius e be e le nyepo e kgolo kudu mehleng ya Alexander yo Mogolo. Batho ba be ba dumela gore motho le ge e le ofe yo a bego a ka hunolla lehuto leo le le raraganego e be e tla ba e le yo bohlale e bile o be a tla ba le diphenyo tše dintši. * Nonwane e re Alexander o ile a rarolla nyepo yeo ka go fo sega lehuto leo gatee ka tšhoša ya gagwe.

GO THEOŠA le nywaga, banna ba bohlale ba be ba sa nyake go hunolla mahuto a raraganego feela eupša gape ba be ba nyaka go rarolla dinyepo, go hlatholla diporofeto gotee le go bolela bokamoso e sa le pele.

Lega go le bjalo, gantši ba be ba palelwa ke go dira seo. Ka mohlala, banna ba bohlale ba Babilona ba ile ba palelwa ke go hlatholla mongwalo woo o ilego wa tšwelela ka mohlolo lebotong la ntlo ya Kgoši Belshatsara nakong ya monyanya wa lešata. Ke Daniele feela—moporofeta yo a tšofetšego wa Jehofa Modimo, yo a bego a tumile ka go “hunolla mahuto”—yo a ilego a kgona go hlatholla molaetša woo wa boporofeta. (Daniele 5:12) Boporofeta bjoo, bjo bo bego bo bolela e sa le pele ka phedišo ya Mmušo wa Babilona, bo ile bja phethagala bošegong bjona bjoo!—Daniele 5:1, 4-8, 25-30.

Boporofeta ke Eng?

Boporofeta bo hlalositšwe e le bokamoso bjo bo utolotšwego, ditiragalo tšeo di begilwego pele di ka direga. Boporofeta bja kgonthe ke molaetša o buduletšwego, o ngwadilwego goba o boletšwego, kutollo ya thato ya Modimo goba morero wa gagwe. Ka Beibeleng go na le diporofeto tša mabapi le go tšwelela le go hlaolwa ga Mesia le tša mabapi le “bofelo bja tshepedišo ya dilo” gotee le melaetša ya kahlolo e tšwago go Modimo.—Mateo 24:3; Daniele 9:25.

Batho bao go thwego ba bohlale lehono—ditsebi tša thutamahlale, tša tša boiphedišo, tša tša maphelo, tša dipolitiki, tša tša tikologo, gotee le dikarolong tše dingwe tše dintši—ba leka go bolela bokamoso e sa le pele. Gaešita le ge bontši bja dipolelelopele tšeo di phatlalatšwa kudu mekerong ya ditaba—e bile batho ba fagahletše go di amogela—ge e le gabotse e fo ba e le dipono tša batho le diphopholetšo tše di theilwego tsebong ya ditherešo. Go oketša moo, bakeng sa pono e nngwe le e nngwe yeo e bolelwago, ge e le gabotse go na le mabaka le dipono tše dintši tšeo di e ganetšago. Taba ya go bolela bokamoso e sa le pele e tloga e le kotsi.

Mothopo wa Boporofeta bja Kgonthe

Bjale, diporofeto tša kgonthe di tšwa kae, gona ke mang yo a ka di hlathollago? Moapostola Petro o ngwadile gore: “Ga go boporofeta bja Lengwalo bjo bo tšwago tlhathollong le ge e le efe ya motho.” (2 Petro 1:20) Lentšu la Segerika bakeng sa lentšu ‘tlhathollo’ le bolela “tharollo, kutollo,” ka kgopolo ya gore “seo se lokolotšwego goba se hunolotšwego se be se tlemilwe pele.” Ka baka leo, The Amplified New Testament e fetolela mantšu a Petro ka gore: ‘Ga go boporofeta bja Lengwalo bjo e lego taba le ge e le efe yeo e hunolotšwego ke motho.’

Akanya ka mosesiši wa sekepe a tlema thapo ka bokgoni gore e be lehuto le le raraganego. Ge le feditšwe, motho feela yo a sa tsebego selo a ka bona gore thapo e tsena kae lehutong, eupša a se tsebe gore o tla le hunolla bjang. Ka mo go swanago, batho ba ka bona ditiragalo tša gona bjale tšeo di lebišago bokamosong bjo bo raraganego, eupša ba se tsebe gore bokamoso bo hupere’ng.

Baporofeta ba buduletšwego ba bogologolo, ba bjalo ka Daniele, ga se ba ka ba sekaseka ditiragalo tša mehleng ya bona gomme ba leka go utolla bokamoso bjo bo raraganego ka go porofeta. Ge ba be ba ka leka go gapeletša gore bokamoso bo utologe ka tsela ye, boporofeta bjo bjalo bo be bo tla ba bo etšwa dikgopolong tša bona. Ka go re’alo e be e tla ba dipolelelopele tša batho, kakanyetšo yeo e theilwego motheong o sa phethagalago. Go e na le moo, Petro o tšwetše pele ka go hlalosa gore: “Boporofeta ga se bja ka bja tlišwa ke go rata ga motho, eupša batho ba boletše se se tšwago go Modimo ge ba be ba šušumetšwa ke moya o mokgethwa.”—2 Petro 1:21.

“Ditlhathollo di tšwa go Modimo”

Nywageng e ka bago e 3 700 e fetilego, banna ba babedi ba be ba golegilwe kua Egipita. Yo mongwe le yo mongwe wa bona o ile a lora toro e makatšago. Ka ge ba be ba sa kgone go ikgokaganya le banna ba bohlale ba nageng yeo, ba ile ba botša mogolegwagotee le bona, Josefa, kgakanego ya bona ka gore: “Re lorile ditoro gomme ga go yo a ka re hlathollelago tšona.” Mohlanka yoo wa Modimo o ile a ba kgothaletša gore ba mo anegele ditoro tša bona, ka gore: “A ga le tsebe gore ditlhathollo di tšwa go Modimo?” (Genesi 40:8) Ke Jehofa Modimo feela yo a nago le bokgoni bja go hlatholla diporofeto, go fo swana le ge mosesiši wa sekepe yo a nago le phihlelo a ka hunolla mahuto a raraganego. Go ba gona, ke Modimo yo a dirilego goba a tlemilego diporofeto tšeo mathomong. Ke mo go kwagalago gore re nyake tlhathollo ya tšona go yena. Ee, Josefa o be a nepile ge a be a re ditlhathollo di tšwa go Modimo.

Bjale, “ditlhathollo di tšwa go Modimo” ka kgopolo efe? Go na le ditsela tše mmalwa tšeo di bontšhago gore di tšwa go Modimo. Diporofeto tše dingwe tša Beibele di begwa le diphethagalo tša tšona. Ka gona, go bonolo go di hunolla, go swana le mahuto a mangwe ao mosesiši wa sekepe a hlalosago ka bolokologi gore a ka hunollwa bjang.—Genesi 18:14; 21:2.

Diporofeto tše dingwe di ka hlaloswa le go hlathollwa ka go hlahloba taba e dikologilego. Moporofeta Daniele o ile a ba le pono ya boporofeta ya ‘kgapa e nago le manaka a mabedi’ yeo e thulwago o šoro ke “phooko ya maboya” yeo e nago le “lenaka le le bonagalago gabotse magareng ga mahlo a yona.” Taba e dikologilego e bontšha gore kgapa ya manaka a mabedi e be e emela “dikgoši tša Media le Peresia” gomme phooko e emela “kgoši ya Gerika.” (Daniele 8:3-8, 20-22) Mo e ka bago nywaga e 200 ka morago, “lenaka le legolo”—Alexander yo Mogolo—le ile la thoma phenyo ya lona ya Peresia. Radihistori wa Mojuda Josephus o boletše gore nakong ya lesolo la bohlabani la Alexander tikologong ya Jerusalema, o ile a bontšhwa boporofeta bjona bjoo gomme a dumela gore bo be bo bolela ka yena.

“Ditlhathollo di tšwa go Modimo” ka kgopolo e nngwe. A hlahlwa ke moya o mokgethwa, Josefa, mohlanka yo a botegago wa Jehofa Modimo, o ile a kgona go kwešiša seo se bolelwago ke ditoro tše di gakantšhago tšeo bagolegwagotee le yena ba mo anegetšego tšona. (Genesi 41:38) Ge bahlanka ba Modimo ba lehono ba sa kgonthišege ka seo se bolelwago ke boporofeta bjo itšego, ba rapelela moya wa Modimo gomme ba ithuta ka mafolofolo le go nyakišiša ka Lentšung la Modimo le le buduletšwego ka moya. Ka tlhahlo ya Modimo ba kgona go hwetša mangwalo ao a bontšhago seo se bolelwago ke diporofeto tše dingwe. Tlhathollo ga e tle ka mohlolo ka batho le ge e le bafe. E tšwa go Modimo ka gobane tlhaloso ya yona e kwagala ka baka la moya wa gagwe le Lentšu la gagwe. Tlhathollo ga se yeo e sa thewago Beibeleng yeo e tšwago bathong bao ba akanyago ka ditiragalo e sa le pele.—Ditiro 15:12-21.

“Ditlhathollo di tšwa go Modimo” gape ka kgopolo ya gore o bea nako le go kgonthišetša gore boporofeta bo tla kwešišwa neng ke bahlanka ba gagwe ba botegago lefaseng. Seo se bolelwago ke boporofeta se ka kwešišwa pele ga ge bo ka phethagala, nakong ya ge bo phethagala goba ka morago ga ge bo phethagetše. Ka ge Modimo a tlemile diporofeto, o tla di hunolla ka nako e swanetšego—ka nako ya gagwe.

Pegong ya Josefa le bagolegwa ba babedi, o ile a hlatholla ditoro tšeo matšatši a mararo pele ga ge di ka phethagala. (Genesi 40:13, 19) Ka morago, ge Josefa a be a tlišwa pele ga Farao yo matla go tlo mo hlalosetša ditoro tša gagwe, nywaga e šupago ya mokhora e be e tla tloga e thoma. Ka moya wa Modimo, Josefa o ile a hlatholla seo se bolelwago ke ditoro tša Farao e le gore go ka dirwa dithulaganyo tša go boloka dilo tše dintši tšeo di bunnwego.—Genesi 41:29, 39, 40.

Diporofeto tše dingwe di kwešišwa ka mo go feletšego ke bahlanka ba Modimo ka morago ga ge di phethagetše. Ditiragalo tše dintši tša bophelo bja Jesu di be di porofetilwe nywaga e makgolo pele ga ge a ka belegwa, eupša barutiwa ba gagwe ba be ba sa kwešiše se ka mo go feletšego go ba go fihlela ka morago ga tsogo ya gagwe. (Psalme 22:18; 34:20; Johane 19:24, 36) Mafelelong, go ya ka Daniele 12:4, Daniele o boletše gore diporofeto tše dingwe di tla ‘tiišwa ka seka’ “go fihlela mehleng ya bofelo,” ge “tsebo ya therešo e tla ata.” Re phela mehleng yona yeo ya ge diporofeto tšeo di phethagala. *

Diporofeto tša Beibele le Wena

Josefa le Daniele ba ile ba ema pele ga dikgoši tša mehleng ya bona gomme ba bolela melaetša ya boporofeta yeo e bego e kgoma ditšhaba le mebušo. Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba ema pele ga batho ba mehleng ya bona bjalo ka baboleledi ba Jehofa, Modimo wa boporofeta, gomme ba hola kudu bao ba bego ba arabela melaetšeng ya bona.

Lehono, Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka bophara di tsebatša molaetša wa boporofeta—ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo—e bile di botša batho gore boporofeta bja Jesu bja mabapi le “bofelo bja tshepedišo ya dilo” bo gare bo a phethagala. (Mateo 24:3, 14) Na o tseba boporofeta bjoo le kamoo bo tlago go go kgoma ka gona? Dihlatse tša Jehofa di tla thabela go go thuša go kwešiša le go holwa ke seo ruri e lego e nngwe ya diporofeto tše dikgolo kudu tša Beibele.

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 2 Nonwane ya Segerika e re kua Gordium, motsemošate wa Firigia, koloi ya mothei wa motse woo e lego Gordius, e be e tlemeletšwe koteng ka lehuto le le raraganego, leo le bego le ka hunollwa feela ke mofenyi wa ka moso wa Asia.

^ ser. 19 Bona lelokelelo la dihlogo tše di thomago letlakaleng la ka ntle tše rego “Diporofeto tše Tshela tša Beibele Tšeo o Bonago di Phethagala,” ka tokollong ya May 1, 2011, ya makasine wo.

[Diswantšho go matlakala 12, 13]

Josefa gotee le Daniele ba ile ba re Modimo ke yena a hlathollago diporofeto